Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pogovor z Omarjem Escobarjem iz Hondurasa
Turisti v Hondurasu najpogosteje in najraje uživajo na otokih Utila, Guanaja in Roatan. Hondurašan Omar Escobar pove, da poleg turizma levji delež gospodarstva v tej srednjeameriški državi predstavljata kmetijstvo in tekstilna industrija. Omar sicer prihaja iz idiličnega pristaniškega mesta Trujillo, ki se nahaja na severu karibske obale. Zdaj živi na Vrhniki, prav tako kakor doma, malce višje in s pogledom na mesto.
To je zelo pozitivno, ker tukaj na griču imam razgled na celo Vrhniko in me umirja.
“Midva sva se spoznala v Ameriki, oba sva delala na križarki. Ko sem jaz imel dopust na ladji, sem prišel v Slovenijo, obiskati Katjo. Potem pa je Katja prišla tudi v Honduras,” o prvem in nadaljnjih srečevanjih s Katjo pove Escobar. Kljub temu, da je prvi obisk Vrhnike Hondurašanu pustil grenak priokus, sta se po poroki preselila v Slovenijo.
Moja babica je imela kavno plantažo, starši so imeli kavno plantažo. Vedno sem pil sveže praženo kavo. Pri vas sem pogrešal ta svež okus in aromo kave. Prvič sem bil tukaj 18 dni in brez kave. Glavobol sem imel.
Ob drugem obisku je s seboj prinesel kilogram domače kave in ga spražil na štedilniku. Tašča ter ostali slovenski prijatelji in znanci so okus sveže pražene kave pohvalili. Kmalu s Katjo nista več dohajala naročil in rodila se je podjetniška ideja. Najprej sta se odpravila v Italijo po stroje za praženje in mletje kave. Zdaj že 4 leta uspešno vodita majhen družinski posel.
“Mi Latini živimo bolj free, bolj enostavno. Tukaj se živi bolj stresno,” o življenju v Sloveniji pove Omar. Nekaj stresa mu še vedno povzroča slovenščina, še posebej skloni ter razlika med c, č, s, š, in z, ž. A jezikovni nesporazumi so hitro pozabljeni ob krožniku vroče domače obare.
Ja, obara! Všeč mi je ta obara. Za mene, če vsak dan dobim obaro, za mene je dovolj. Tisto, ki jo pripravi tašča.
Na domačih krožnikih se včasih znajde tudi kakšna honduraška jed, ki jo za družino pripravi Omar. Družina Escobar pa ohranja vezi s Hondurasom tudi tako, da se vsako leto tja odpravi na dopust. Otroci v Trujillu spoznavajo honduraško kulturo, tako kot Omar na Vrhniki spoznava slovensko. Prebral je celo Cankarjeve Črtice, saj je prva Skodelica kave na Vrhniki nastala ravno izpod peresa znanega slovenskega pisatelja. Stoletje po Cankarju je tako na Vrhniki zaživela nova (uspešna) zgodba o skodelici butične kave. Prva slovenska kava iz mikropražarne na Vrhniki je bila decembra izbrana tudi kot protokolarno darilo vlade Republike Slovenije.
399 epizod
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
Pogovor z Omarjem Escobarjem iz Hondurasa
Turisti v Hondurasu najpogosteje in najraje uživajo na otokih Utila, Guanaja in Roatan. Hondurašan Omar Escobar pove, da poleg turizma levji delež gospodarstva v tej srednjeameriški državi predstavljata kmetijstvo in tekstilna industrija. Omar sicer prihaja iz idiličnega pristaniškega mesta Trujillo, ki se nahaja na severu karibske obale. Zdaj živi na Vrhniki, prav tako kakor doma, malce višje in s pogledom na mesto.
To je zelo pozitivno, ker tukaj na griču imam razgled na celo Vrhniko in me umirja.
“Midva sva se spoznala v Ameriki, oba sva delala na križarki. Ko sem jaz imel dopust na ladji, sem prišel v Slovenijo, obiskati Katjo. Potem pa je Katja prišla tudi v Honduras,” o prvem in nadaljnjih srečevanjih s Katjo pove Escobar. Kljub temu, da je prvi obisk Vrhnike Hondurašanu pustil grenak priokus, sta se po poroki preselila v Slovenijo.
Moja babica je imela kavno plantažo, starši so imeli kavno plantažo. Vedno sem pil sveže praženo kavo. Pri vas sem pogrešal ta svež okus in aromo kave. Prvič sem bil tukaj 18 dni in brez kave. Glavobol sem imel.
Ob drugem obisku je s seboj prinesel kilogram domače kave in ga spražil na štedilniku. Tašča ter ostali slovenski prijatelji in znanci so okus sveže pražene kave pohvalili. Kmalu s Katjo nista več dohajala naročil in rodila se je podjetniška ideja. Najprej sta se odpravila v Italijo po stroje za praženje in mletje kave. Zdaj že 4 leta uspešno vodita majhen družinski posel.
“Mi Latini živimo bolj free, bolj enostavno. Tukaj se živi bolj stresno,” o življenju v Sloveniji pove Omar. Nekaj stresa mu še vedno povzroča slovenščina, še posebej skloni ter razlika med c, č, s, š, in z, ž. A jezikovni nesporazumi so hitro pozabljeni ob krožniku vroče domače obare.
Ja, obara! Všeč mi je ta obara. Za mene, če vsak dan dobim obaro, za mene je dovolj. Tisto, ki jo pripravi tašča.
Na domačih krožnikih se včasih znajde tudi kakšna honduraška jed, ki jo za družino pripravi Omar. Družina Escobar pa ohranja vezi s Hondurasom tudi tako, da se vsako leto tja odpravi na dopust. Otroci v Trujillu spoznavajo honduraško kulturo, tako kot Omar na Vrhniki spoznava slovensko. Prebral je celo Cankarjeve Črtice, saj je prva Skodelica kave na Vrhniki nastala ravno izpod peresa znanega slovenskega pisatelja. Stoletje po Cankarju je tako na Vrhniki zaživela nova (uspešna) zgodba o skodelici butične kave. Prva slovenska kava iz mikropražarne na Vrhniki je bila decembra izbrana tudi kot protokolarno darilo vlade Republike Slovenije.
Drugi pogled je zmeraj zanimiv, saj razkriva, da samopodoba ni zmeraj enaka podobi, ki si jo o nas ustvarijo drugi. Številni tujci si za novo deželo prebivanja izberejo prav Slovenijo, še zlasti odkar je članica Evropske unije. Pripeljejo jih ljubezen, poslovne priložnosti, študij ali stiske. Kakšno je njihovo življenje pri nas in med nami? Kako je vse, kar imamo za tipično slovensko, videti skozi oči drugih. V Drugem pogledu vsak torek ob 7. 40 na Prvem.
Prihaja iz drugega največjega mesta na Slovaškem, Košic, ki so po velikosti in pokrajini precej primerljive z Ljubljano, v kateri živi zadnjih 11 let. Ob tem pa Mihaela Homar hitro doda, da zaradi ozke kotline, v kateri ležijo Košice, vreme s pogosto precej nizkimi temperaturami in močnim vetrom ni tako prijazno kot v naši prestolnici. Kaj je tisto, kar jo še navdušuje pri nas, zakaj je jezik kljub podobnosti včasih tudi ovira in katere domače tradicionalne jedi pogreša, je povedala Tadeji Bizilj.
Drugi pogled je zmeraj zanimiv, saj razkriva, da samopodoba ni zmeraj enaka podobi, ki si jo o nas ustvarijo drugi. Številni tujci si za novo deželo prebivanja izberejo prav Slovenijo, še zlasti odkar je članica Evropske unije. Pripeljejo jih ljubezen, poslovne priložnosti, študij ali stiske. Kakšno je njihovo življenje pri nas in med nami? Kako je vse, kar imamo za tipično slovensko, videti skozi oči drugih. V Drugem pogledu vsak torek ob 7. 40 na Prvem.
Drugi pogled je zmeraj zanimiv, saj razkriva, da samopodoba ni zmeraj enaka podobi, ki si jo o nas ustvarijo drugi. Številni tujci si za novo deželo prebivanja izberejo prav Slovenijo, še zlasti odkar je članica Evropske unije. Pripeljejo jih ljubezen, poslovne priložnosti, študij ali stiske. Kakšno je njihovo življenje pri nas in med nami? Kako je vse, kar imamo za tipično slovensko, videti skozi oči drugih. V Drugem pogledu vsak torek ob 7. 40 na Prvem.
Drugi pogled je zmeraj zanimiv, saj razkriva, da samopodoba ni zmeraj enaka podobi, ki si jo o nas ustvarijo drugi. Številni tujci si za novo deželo prebivanja izberejo prav Slovenijo, še zlasti odkar je članica Evropske unije. Pripeljejo jih ljubezen, poslovne priložnosti, študij ali stiska. Kakšno je njihovo življenje pri nas in med nami? Kako je vse, kar imamo za tipično slovensko, videti skozi oči drugih? V Drugem pogledu vsak torek ob 7.40 na Prvem.
Drugi pogled je zmeraj zanimiv, saj razkriva, da samopodoba ni vedno enaka podobi, ki si jo o nas ustvarijo drugi. Številni tujci si za novo deželo prebivanja izberejo prav Slovenijo, še zlasti odkar je članica Evropske unije. Pripeljejo jih ljubezen, poslovne priložnosti, študij ali stiske. Kakšno je njihovo življenje pri nas in med nami? Kako je vse, kar imamo za tipično slovensko, videti skozi oči drugih. V Drugem pogledu vsak torek ob 7.40 na Prvem.
Drugi pogled je zmeraj zanimiv, saj razkriva, da samopodoba ni zmeraj enaka podobi, ki si jo o nas ustvarijo drugi. Številni tujci si za novo deželo prebivanja izberejo prav Slovenijo, še zlasti odkar je članica Evropske unije. Pripeljejo jih ljubezen, poslovne priložnosti, študij ali stiska. Kakšno je njihovo življenje pri nas in med nami? Kako je vse, kar imamo za tipično slovensko, videti skozi oči drugih? V Drugem pogledu vsak torek ob 7.40 na Prvem.
Drugi pogled je zmeraj zanimiv, saj razkriva, da samopodoba ni zmeraj enaka podobi, ki si jo o nas ustvarijo drugi. Številni tujci si za novo deželo prebivanja izberejo prav Slovenijo, še zlasti, odkar je članica Evropske unije. Pripeljejo jih ljubezen, poslovne priložnosti, študij ali stiske. Kakšno je njihovo življenje pri nas in med nami? Kako je vse, kar imamo za tipično slovensko, videti skozi oči drugih. V Drugem pogledu vsak torek ob 7.40 na Prvem.
Drugi pogled je zmeraj zanimiv, saj razkriva, da samopodoba ni zmeraj enaka podobi, ki si jo o nas ustvarijo drugi. Številni tujci si za novo deželo prebivanja izberejo prav Slovenijo, še zlasti odkar je članica Evropske unije. Pripeljejo jih ljubezen, poslovne priložnosti, študij ali stiske. Kakšno je njihovo življenje pri nas in med nami? Kako je vse, kar imamo za tipično slovensko, videti skozi oči drugih. V Drugem pogledu vsak torek ob 7. 40 na Prvem.
Drugi pogled je zmeraj zanimiv, saj razkriva, da samopodoba ni zmeraj enaka podobi, ki si jo o nas ustvarijo drugi. Številni tujci si za novo deželo prebivanja izberejo prav Slovenijo, še zlasti odkar je članica Evropske unije. Pripeljejo jih ljubezen, poslovne priložnosti, študij ali stiske. Kakšno je njihovo življenje pri nas in med nami? Kako je vse, kar imamo za tipično slovensko, videti skozi oči drugih. V Drugem pogledu vsak torek ob 7. 40 na Prvem.
Drugi pogled je zmeraj zanimiv, saj razkriva, da samopodoba ni zmeraj enaka podobi, ki si jo o nas ustvarijo drugi. Številni tujci si za novo deželo prebivanja izberejo prav Slovenijo, še zlasti odkar je članica Evropske unije. Pripeljejo jih ljubezen, poslovne priložnosti, študij ali stiske. Kakšno je njihovo življenje pri nas in med nami? Kako je vse, kar imamo za tipično slovensko, videti skozi oči drugih. V Drugem pogledu vsak torek ob 7. 40 na Prvem.
V naši torkovi jutranji rubriki Drugi pogled smo že gostili pripadnike številnih narodov, ki so svoj dom našli v Sloveniji. Tokrat pa bo prvič Slovencem ogledalo nastavil Tunizijec. Tunizija sicer ni daleč in pri nas živi okoli 80 Tunizijcev, eden od njih je Mohamed Ali Oueslati. Dalí, v kar so njegovi imeni združili prijatelji, je bil rojen v majhnem tunizijskem kraju na meji z Alžirijo, nato pa je živel v Tunisu. Ta ima 2 milijona prebivalcev in tam je vedno gneča, tudi ponoči, zato Dalí zdaj zelo ceni mir v Ljubljani. Svoj pogled na Slovenijo in Slovence je razkril Andreji Čokl.
Prihaja iz Mantove, mesta na severu Italije, ki sodi pod deželo Lombardijo. Silvia Vivani je to eno najživahnejših mest naše sosednje države pred nekaj leti zamenjala za slovensko prestolnico. Mlada igralka pravi, da se zdaj tu počuti že povsem domače – vseeno pa vedno kak prost vikend z veseljem izkoristi za obisk domačih. O italijanski kulinariki, pitju kave, igralstvu in slovenskem jeziku se je z njo pogovarjala Tadeja Bizilj.
Ena od turističnih točk, ki je primerna za tiste, ki si želijo večnega poletja ali vsaj pomladi, so tudi Zelenortski otoki. Če morda ne veste – 10 otokov, ki jih poznamo tudi pod imenom Kapverdski, leži na zahodu Afrike, okvirno 600 kilometrov od senegalske obale. Čeprav so otoki del afriške celine, se mnogi domačini počutijo bolj povezane z Evropo. Tudi zaradi kolonialne preteklosti, ko so spadali pod Portugalsko. Portugalščina je le en od šestih jezikov, ki jih govori današnja gostja Drugega pogleda Ludemila Fortes Silva. Pred šestimi leti je seznamu ostalih jezikov dodala tudi slovenščino, ko je k nam prišla študirat medicino. Z njo se je pogovarjala Andreja Gradišar.
Po osmih letih ustvarjanja v domači Turčiji sta oblikovalca, zakonca Irem in Sinan Kuzer v Sloveniji našla svoj dom in v Ljubljani odprla svojo prvo fizično trgovino. Mladostne grafike so tisto, po čemer prepoznate njuna »ulična« oblačila, za katera pravita, da kažejo njun osebni pogled na svet. Darja Pograjc pa je preverila, kakšen je njun pogled na življenje v Sloveniji. Drugi pogled danes o turščini, delavni etiki in štrukljih.
Drugi pogled je zmeraj zanimiv, saj razkriva, da samopodoba ni zmeraj enaka podobi, ki si jo o nas ustvarijo drugi. Številni tujci si za novo deželo prebivanja izberejo prav Slovenijo, še zlasti odkar je članica Evropske unije. Pripeljejo jih ljubezen, poslovne priložnosti, študij ali stiske. Kakšno je njihovo življenje pri nas in med nami? Kako je vse, kar imamo za tipično slovensko, videti skozi oči drugih. V Drugem pogledu vsak torek ob 7. 40 na Prvem.
Drugi pogled je zmeraj zanimiv, saj razkriva, da samopodoba ni zmeraj enaka podobi, ki si jo o nas ustvarijo drugi. Številni tujci si za novo deželo prebivanja izberejo prav Slovenijo, še zlasti odkar je članica Evropske unije. Pripeljejo jih ljubezen, poslovne priložnosti, študij ali stiske. Kakšno je njihovo življenje pri nas in med nami? Kako je vse, kar imamo za tipično slovensko, videti skozi oči drugih. V Drugem pogledu vsak torek ob 7. 40 na Prvem.
Zahodnoafriška država Sierra Leone je bila v 18. stoletju pomembno središče čezatlantskega trga s sužnji, danes pa sta glavna gospodarska panoga te države rudarstvo in trgovina z diamanti. Njeno ime izhaja iz portugalskega imena za pokrajino – Serra Leoa; dobesedni prevod tega je Levja gora. Iz prestolnice Sierre Leone – Freetowna, ki ga je podjetje Sierra Leone Company leta 1792 ustanovilo kot dom za temnopolte Britance, ki so se bojevali pod britansko zastavo v ameriški vojni za neodvisnost – prihaja 23-letna Kim Camara. Že 16 let živi v Ljubljani, težave, ki jih je imela ob prihodu, pa so jo spodbudile, da je pri nas odprla prvi frizerski salon za urejanje afriškega tipa las. Tudi o tem, predvsem pa o razlikah med Slovenijo in Sierro Leone, pozneje. Drugi pogled je pripravila Andreja Gradišar.
Drugi pogled je zmeraj zanimiv, saj razkriva, da samopodoba ni zmeraj enaka podobi, ki si jo o nas ustvarijo drugi. Številni tujci si za novo deželo prebivanja izberejo prav Slovenijo, še zlasti odkar je članica Evropske unije. Pripeljejo jih ljubezen, poslovne priložnosti, študij ali stiske. Kakšno je njihovo življenje pri nas in med nami? Kako je vse, kar imamo za tipično slovensko, videti skozi oči drugih. V Drugem pogledu vsak torek ob 7. 40 na Prvem.
Naredili smo izračun (po Googlovem zemljevidu). Izhodišče: Cortina d'Ampezzo. Cilj: Krtina D'Ampezzo. Oddaljenost je približno 300 km ali 4 ure vožnje z avtomobilom. Torino pa je od Krtine, v kateri že 12 let živi Roberto Monas, še bolj oddaljen. Kaj imata skupnega Cortina in Krtina d'Ampezzo? Zakaj Slovenke hodijo na tečaj italijanščine, Slovenci pa na tečaj nemščine? Kaj je »kočerja« in zakaj mi Slovenci ne znamo skuhati testenin?
Neveljaven email naslov