Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pogovor s Švedinjo Marino Martensson
Marina Martensson je Švedinja slovenskih korenin. Njena stara starša sta se iz Izole v Malmő preselila v 60-ih. Marinina mama je imela takrat 7 let, vpisali so jo v osnovno šolo in zelo hitro se je naučila švedskega jezika. Ko si je ustvarila družino, ni čutila potrebe, da bi z njo govorila slovensko.
Ampak jaz sem jo poslušala, ko se je z dedkom in babico pogovarjala po slovensko. Zato je v meni zrasla želja, da bi potovala v Slovenijo in se naučila slovensko.
Pred tremi leti je željo uresničila. V Izolo je prišla le za nekaj mesecev, potem pa kar ostala. “Spoznala sem bobnarja in bas kitarista, ki danes igrata v mojem bendu. Moja glasba je tu zaživela na novo, česar nisem pričakovala. Čeprav sem nisem prišla delati, zdaj ostajam prav zaradi svoje glasbe,” pove.
Prvo jesen v Sloveniji je izkusila obiranje oliv, kasneje še trgatev. Naučila se je prepoznati in ceniti dobro vino, uživati na feštah. Že babica in dedek sta ji privzgojila ljubezen do istrskega načina življenja, ki ga je na Švedskem pogrešala. Verjento se je tudi zato takoj ob prihodu na obalo počutila domače.
Pri vas je pomembno, da se družina skupaj usede in skupaj pojé. Spomnim se recimo, da sem bila kot otrok pri prijateljici na obisku in sem morala, med tem ko so imeli večerjo, počakati v drugi sobi. Mislim, da se to v Sloveniji ne bi zgodilo.
Navadila se je, da smo vedno presenečeni, ko razloži, da se je k nam preselila s Švedske. Švedska ima namreč v Evropi še vedno ugled države z dobrim sistemom, a pogosto priseljevanje je spremenilo švedsko družbo.
Mislim, da je švedsko družbo to zelo prizadelo. Priseljevanje napaja rasizem, kar je po moje trenutno na Švedskem največji problem. Ljudje se bojijo drug drugega, zato se ni več tako lahko vklopiti v švedsko družbo.
Kljub temu švedski sistem deluje, česar pa ne more reči za slovenskega: “Na Švedskem je povprečna plača dvakratna slovenski, najemnine pa niso veliko večje od slovenskih.”
Lahko razumem, zakaj veliko mojih slovenskih prijateljev še vedno živi doma, saj druge možnosti nimajo. Jaz sem se od doma odselila pri 15-ih. Imela sem svoje stanovanje. Seveda so mi starši pomagali, ampak taka je navada pri nas.
Švedinja kljub vsemu ostaja v Sloveniji. Njena prioriteta ni dober sistem, ampak čas. Ta pa na Primorskem teče drugače.
399 epizod
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
Pogovor s Švedinjo Marino Martensson
Marina Martensson je Švedinja slovenskih korenin. Njena stara starša sta se iz Izole v Malmő preselila v 60-ih. Marinina mama je imela takrat 7 let, vpisali so jo v osnovno šolo in zelo hitro se je naučila švedskega jezika. Ko si je ustvarila družino, ni čutila potrebe, da bi z njo govorila slovensko.
Ampak jaz sem jo poslušala, ko se je z dedkom in babico pogovarjala po slovensko. Zato je v meni zrasla želja, da bi potovala v Slovenijo in se naučila slovensko.
Pred tremi leti je željo uresničila. V Izolo je prišla le za nekaj mesecev, potem pa kar ostala. “Spoznala sem bobnarja in bas kitarista, ki danes igrata v mojem bendu. Moja glasba je tu zaživela na novo, česar nisem pričakovala. Čeprav sem nisem prišla delati, zdaj ostajam prav zaradi svoje glasbe,” pove.
Prvo jesen v Sloveniji je izkusila obiranje oliv, kasneje še trgatev. Naučila se je prepoznati in ceniti dobro vino, uživati na feštah. Že babica in dedek sta ji privzgojila ljubezen do istrskega načina življenja, ki ga je na Švedskem pogrešala. Verjento se je tudi zato takoj ob prihodu na obalo počutila domače.
Pri vas je pomembno, da se družina skupaj usede in skupaj pojé. Spomnim se recimo, da sem bila kot otrok pri prijateljici na obisku in sem morala, med tem ko so imeli večerjo, počakati v drugi sobi. Mislim, da se to v Sloveniji ne bi zgodilo.
Navadila se je, da smo vedno presenečeni, ko razloži, da se je k nam preselila s Švedske. Švedska ima namreč v Evropi še vedno ugled države z dobrim sistemom, a pogosto priseljevanje je spremenilo švedsko družbo.
Mislim, da je švedsko družbo to zelo prizadelo. Priseljevanje napaja rasizem, kar je po moje trenutno na Švedskem največji problem. Ljudje se bojijo drug drugega, zato se ni več tako lahko vklopiti v švedsko družbo.
Kljub temu švedski sistem deluje, česar pa ne more reči za slovenskega: “Na Švedskem je povprečna plača dvakratna slovenski, najemnine pa niso veliko večje od slovenskih.”
Lahko razumem, zakaj veliko mojih slovenskih prijateljev še vedno živi doma, saj druge možnosti nimajo. Jaz sem se od doma odselila pri 15-ih. Imela sem svoje stanovanje. Seveda so mi starši pomagali, ampak taka je navada pri nas.
Švedinja kljub vsemu ostaja v Sloveniji. Njena prioriteta ni dober sistem, ampak čas. Ta pa na Primorskem teče drugače.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
Pieris je majhno mesto ob Soči v Italiji, 9 kilometrov oddaljeno od morja in 9 od Tržica oz. Monfalconeja. Od tam prihaja naša sogovornica - Lucia Lo Cascio. 18-letnica nima slovenskih korenin, a je vseeno povezana s Slovenijo. Pred dobrim letom je prišla v Ljubljano, kjer obiskuje 4. letnik Gimnazije Poljane, in kljub svoji mladosti točno ve, kaj bi v življenju rada počela - postala bi rada zdravnica brez meja, saj rada potuje. V življenju ne izbira lažjih poti, to dokazuje njena odločitev, da se šola v Ljubljani, in njena izbira maturitetnih predmetov. Da bi dobila čim več točk, ki jih potrebuje za vpis na študij medicine, bo namreč pisala test iz slovenščine kot maternega jezika. Lucia je tudi ena izmed junakinj 2. sezone dokumentarne serije Kdo si pa ti?. Na Televiziji Slovenija jo boste lahko videli marca, slišali pa jo boste že v tokratnem Drugem pogledu.
Bosno in Hercegovino je med vojnami na Balkanu v 90-ih letih zapustila polovica prebivalcev – več kot 2 milijona. Starši našega mladega sogovornika v oddaji Drugi pogled so si novo življenje ustvarili v Veliki Britaniji, zato sam zase pravi, da je Bosanec v Angliji. Tibor Babić je Slovenijo sicer poznal že prej – ko so se z družino vsako poletje z avtom peljali na počitnice v Bosno, so prevozili tudi našo državo. Oktobra pa je kot študent prvič prišel v Ljubljano. Njegova slovenščina je še začinjena z bosanskim naglasom, kdaj ga zanese tudi na angleščino. Z vnetim rolerjem in tudi enim izmed junakov 2. sezone dokumentarne serije Kdo si pa ti? Televizije Slovenija, se je pogovarjala Špela Šebenik.
V Drugem pogledu na Prvem programu Radia Slovenija smo tokrat obiskali Novo mesto. Vodja in gonilna sila tamkajšnjega teniškega kluba je Čeh Jiři Volt. Po dveh tednih življenja v novi državi je takratni punci napisal dolgo pismo, da niti slučajno ne bo ostal tukaj in se bo vrnil na Češko. Stvari so se obrnile in tukaj živi že od leta 1998. Z njim se je pogovarjala Nataša Rašl.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
Američan Noah Charney, pisatelj in prevajalec, ki ga je v Slovenijo pripeljalo navdušenje nad Plečnikovo arhitekturo, zadržala pa Slovenka, s katero si je v Kamniku ustvaril družino. Med drugim upa, da ga bo tašča naučila priprave slovenskega žganja, in bo lahko sodeloval na kamniškem tekmovanju za najboljši šnops. Sicer pa velik promotor Slovenije - zapise o lepotah naše dežele objavlja tudi na Twitterju pod #slovenology. Pripravlja Darja Pograjc.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
50-letni Zimbabvejec Max Zimani je v Slovenijo oz. v takratno skupno državo Jugoslavijo prišel že pred 30 leti študirat, zato je njegova zgodba različna od tistih Afričanov, ki v Slovenijo – ali pa še raje v Evropo – prihajajo v zadnjih letih. A nekaj ostaja enako, pravi – to, da je Evropa v očeh Afričanov še vedno dežela, kjer se cedita med in mleko. Z Maxom Zimanijem, vodjo Skuhne, socialnega podjetja, ki nudi svetovno kulinariko po slovensko, se je pogovarjala Špela Šebenik.
V Sloveniji živi okoli 150 Turkov in enega od njih bomo spoznali v tokratnem Drugem pogledu - Abdullah Aksu prihaja iz turške Konye, po izobrazbi je strojni inženir, po srcu in duši pa umetnik. S tradicionalno turško umetnostjo, imenovano ebru, za katero je značilno nanašanje barv na vodno osnovo in prenašanja teh vzorcev na papir, se je pričel ukvarjati v študentskih letih. Ljubezen do marmoriranja, kot še imenujemo ebru, ga je odpeljala na Portugalsko, kjer je spoznal tudi svojo ženo, od tam pa ga je pot vodila v Slovenijo. Kako se je znašel tu, kaj mu je pri nas najmanj in kaj najbolj všeč ter do kakšnih smešnih situacij pride zaradi stika slovenske in turške kulture, je povedal Andreji Gradišar.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
Neveljaven email naslov