Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Korejka Minyoung Chang opaža, da smo si Slovenci in Korejci zelo podobni
Minyoung Chang prihaja iz Koreje, stara je 44 let, v Ljubljano se je preselila z družino, saj je mož tu dobil službo. Čeprav je od tega minilo že pet let, se svojega prihoda v našo državo še vedno zelo dobro spomni …
Spomnim se svojega prvega prihoda na ljubljansko letališče. Ko sem opazovala Ljubljano iz zraka, je bila vsa zelena, pokrajina je bila tako čudovita, spomnila me je na Švico. Ko sem prispela v središče prestolnice, sem bila šokirana. Ceste in ulice so bile skoraj zapuščene, nikjer nikogar. Ker prihajam iz Seula, metropolitanskega mesta, v katerem je vedno gneča, veliko ljudi, veliko hrupa, je bila to zame velika sprememba – takšna tišina, čistoča in tako malo ljudi.
Čeprav je bila to velika sprememba, ji je bila všeč. Že naslednji dan po prihodu v slovensko prestolnico je obiskala park Tivoli, tam pa ji je najbolj padlo v oko to, kako družinsko usmerjen narod smo Slovenci. V Koreji vloga očeta ni tako pomembna, ko stopiš v trgovino, tako slišiš le, kako otroci kličejo »mama, mama, mama«. Navdušilo jo je, da se očetje tu pri nas ukvarjajo z otroki, hodijo z njimi na igrišče, skrbijo za njih in celo vzamejo očetovski dopust.
Seul, rojstno mesto naše sogovornice, sicer po številu prebivalcev sodi med najbolj naseljena mesta na svetu. Glede na sorazmerno majhno površino je tudi eno najmanjših in nagosteje naseljenih glavnih mest. Z več kot tremi milijoni registriranih vozil je mesto pogosto prizorišče prometnih zastojev.
V Koreji je zaradi velikega števila prebivalcev na cestah veliko avtov, zato je seveda priročneje uporabljati javna prevozna sredstva, tudi zato, da prihraniš čas. Pri nas imamo visoko tehnološko podzemno železnico z devetimi linijami, prav tako imamo zelo dobre avtobusne povezave med manjšimi kraji. Če primerjam javni prevoz tu v Sloveniji, lahko rečem, da je razlika očitna, predvsem ob koncu tedna, med prazniki in počitnicami, ko vlaki in avtobusi peljejo zelo redko. Spomnim se, da sem morala nekoč v Domžale in sem en avtobus ravno zamudila, na drugega pa morala potem čakati kar eno uro.
A če so razlike pri javnem prevozu očitne, so te dosti manjše, ko primerja navade in običaje.
Mislim, da so Slovenci zelo podobni Korejcem. Prijazni, potrpežljivi, delovni. V njihovi družbi mi je vedno lepo, prijetno. Ko sem živela v Moskvi, sem čutila, da smo Korejci in Rusi kot voda in olje, kar ne gre dobro skupaj. Tukaj pa se počutim zelo dobro, kot bi bila v Seulu.
Minyoung Chang je ob koncu povedala še, da si z družino želi ostati v Sloveniji in da o selitvi ne razmišljajo, Slovencem pa se ob tej priložnosti zahvaljuje za to, ker so tako prijazni do tujcev in ker se v Sloveniji sama ravno zaradi njih počuti kot doma. Ob tem dodaja še, da tisto, v kar se obiskovalec ali tujec v Sloveniji zaljubi, ni samo lepa pokrajina, temveč predvsem dobro srce in iskren nasmeh tukajšnjih domačinov.
404 epizod
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
Korejka Minyoung Chang opaža, da smo si Slovenci in Korejci zelo podobni
Minyoung Chang prihaja iz Koreje, stara je 44 let, v Ljubljano se je preselila z družino, saj je mož tu dobil službo. Čeprav je od tega minilo že pet let, se svojega prihoda v našo državo še vedno zelo dobro spomni …
Spomnim se svojega prvega prihoda na ljubljansko letališče. Ko sem opazovala Ljubljano iz zraka, je bila vsa zelena, pokrajina je bila tako čudovita, spomnila me je na Švico. Ko sem prispela v središče prestolnice, sem bila šokirana. Ceste in ulice so bile skoraj zapuščene, nikjer nikogar. Ker prihajam iz Seula, metropolitanskega mesta, v katerem je vedno gneča, veliko ljudi, veliko hrupa, je bila to zame velika sprememba – takšna tišina, čistoča in tako malo ljudi.
Čeprav je bila to velika sprememba, ji je bila všeč. Že naslednji dan po prihodu v slovensko prestolnico je obiskala park Tivoli, tam pa ji je najbolj padlo v oko to, kako družinsko usmerjen narod smo Slovenci. V Koreji vloga očeta ni tako pomembna, ko stopiš v trgovino, tako slišiš le, kako otroci kličejo »mama, mama, mama«. Navdušilo jo je, da se očetje tu pri nas ukvarjajo z otroki, hodijo z njimi na igrišče, skrbijo za njih in celo vzamejo očetovski dopust.
Seul, rojstno mesto naše sogovornice, sicer po številu prebivalcev sodi med najbolj naseljena mesta na svetu. Glede na sorazmerno majhno površino je tudi eno najmanjših in nagosteje naseljenih glavnih mest. Z več kot tremi milijoni registriranih vozil je mesto pogosto prizorišče prometnih zastojev.
V Koreji je zaradi velikega števila prebivalcev na cestah veliko avtov, zato je seveda priročneje uporabljati javna prevozna sredstva, tudi zato, da prihraniš čas. Pri nas imamo visoko tehnološko podzemno železnico z devetimi linijami, prav tako imamo zelo dobre avtobusne povezave med manjšimi kraji. Če primerjam javni prevoz tu v Sloveniji, lahko rečem, da je razlika očitna, predvsem ob koncu tedna, med prazniki in počitnicami, ko vlaki in avtobusi peljejo zelo redko. Spomnim se, da sem morala nekoč v Domžale in sem en avtobus ravno zamudila, na drugega pa morala potem čakati kar eno uro.
A če so razlike pri javnem prevozu očitne, so te dosti manjše, ko primerja navade in običaje.
Mislim, da so Slovenci zelo podobni Korejcem. Prijazni, potrpežljivi, delovni. V njihovi družbi mi je vedno lepo, prijetno. Ko sem živela v Moskvi, sem čutila, da smo Korejci in Rusi kot voda in olje, kar ne gre dobro skupaj. Tukaj pa se počutim zelo dobro, kot bi bila v Seulu.
Minyoung Chang je ob koncu povedala še, da si z družino želi ostati v Sloveniji in da o selitvi ne razmišljajo, Slovencem pa se ob tej priložnosti zahvaljuje za to, ker so tako prijazni do tujcev in ker se v Sloveniji sama ravno zaradi njih počuti kot doma. Ob tem dodaja še, da tisto, v kar se obiskovalec ali tujec v Sloveniji zaljubi, ni samo lepa pokrajina, temveč predvsem dobro srce in iskren nasmeh tukajšnjih domačinov.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
Kljub dolgim in zahtevnim postopkom pridobitve dokumentov ter zapletom pri priznavanju doktorata iz fizike je Kevin Meyer iz Južne Afrike že zelo kmalu dobil dober občutek o Sloveniji. To je država, ki s povračilom stroškov za malico in prevoz na delovno mesto, z obveznim pokojninskim in zdravstvenim zavarovanjem poskrbi za svoje državljane, je prepričam 46-letnik, ki je v Slovenijo skupaj z ženo prišel pred petimi leti.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
Povprečna mesečna plača na Kubi je leta 2015 znašala približno 20 evrov. Vsesplošno pomanjkanje in revščina na tem dolgo od zahoda popolnoma izoliranem tropskem otoku je tista, ki je v tujino pregnala številne državljane. Znane so zgodbe o tem, kako so kubanske športne ekipe na mednarodnih tekmovanjih večkrat nenadoma ostale brez nekaterih članov, saj so ti pobegnili, da bi si v tujini ustvarili boljšo prihodnost. Za odhod – le na nekoliko drugačen, manj tvegan način – se je odločil tudi Alexey Sarria Guerra, ki prihaja iz Havane. K nam je pred osmimi leti prišel najprej na študijsko prakso, nato pa se je odločil, da bo tu ostal. Z njim se je pogovarjala Andreja Gradišar.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
Peter Bossman je eden tistih tujcev, ki živijo pri nas, ki ga verjetno ni treba posebej predstavljati. »Slovenski Obama« so ga poimenovali med drugim, ko je zasedel mesto piranskega župana, pri čemer moramo dodati, da mu ta naziv ni ravno najbolj všeč. Prihaja iz Gane, točneje iz njenega glavnega mesta Akra, pri nas je od leta 1978. Podobno kot oče je tudi on najprej doštudiral medicino, delal v ambulanti in pozneje zaplul v politične vode. Kaj ga je pripeljalo v Slovenijo, kako drugače je kot v Gani in zakaj je ostal pri nas, pa v rubriki Drugi pogled, ki jo je pripravila Andreja Gradišar.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V četrtek 20. julija bodo v severozahodni Južni Ameriki praznovali. Na ta dan leta 1810 je Kolumbija razglasila neodvisnost od Španije. Prav o tej državi nam bo tokrat pripovedoval sogovornik v rubriki Drugi pogled. To je Alexander Niño Ruiz. V Slovenijo ga je pred desetimi leti prinesla ljubezen do Slovenke in do kave. Prav ta pijača je rdeča nit skorajda vsakega pogovora v majhni prodajalni v Stari Ljubljani, ki jo imata skupaj s ženo šele zadnjih nekaj mesecev. Kot je povedal, Kolumbijci svoje kave sploh ne poznajo, čeprav so znani po njej, Slovenci pa smo za razliko od njih ob dobri kavi sposobni uživati ure in ure.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
Režiserka gledaliških predstav in oper je v Sloveniji že od svojega 8. leta starosti, a sta Rusija in odhod v novo okolje pustila v njenem življenju globok pečat.
Neveljaven email naslov