Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Američan Mert Carpenter se je z ženo pred osmimi leti iz Silicijeve doline preselil v Rogaško Slatino
Mert Carpenter je prepotoval 48 od 50 ameriških držav. Tudi v Evropo je potoval že pred upokojitvijo, po njej pa sta se z ženo odločila za selitev. Prodala sta hišo v Silicijevi dolini in se vrnila v Slovenijo.
Pristala sva 2. februarja 2011, s seboj sva imela šest kovčkov. Dva meseca sva z izposojenim avtomobilom potovala po državi in spala v hotelih, medtem pa so nama nepremičninski agenti iskali hišo. Zaljubila sva se v staro kmetijo blizu Komna na Krasu, ampak so nama povedali, da bi bilo treba v obnovo vložiti veliko denarja in šest mesecev časa, ki pa ga midva nisva imela.
»Hišo na ključ« sta našla v vzhodni Sloveniji, blizu Rogaške Slatine.
Čudovito je! Živiva kilometer iz mesta, v hrib. Na jasen dan lahko od doma vidiva Triglav – torej imava na dlani tako rekoč vso državo, od enega konca do drugega.
Tako čudovito, da o selitvi ne razmišljata več. Vse, kar bi ju lahko povleklo nazaj v Združene države, sta njuna hčerka in njena družina. A tudi ob tem Mert Carpenter zamahne z roko: »Če naju hočejo obiskati, bodo že prišli.«
Ameriškima upokojencema v tem obdobju življenja umirjen ritem Rogaške Slatine precej ustreza. Mert igranju orgel v bližnji glasbeni šoli in občasnim sprehodom po okolici doda še aktualno dogajanje v mestu.
Julija in avgusta v Rogaški Slatini poteka glasbeni festival. Dvakrat na teden prirejajo koncerte, na katerih nastopajo slovenski glasbeniki. Poleg tega v paviljonu dvakrat na dan prirejajo koncerte z romantično orkestralno glasbo. Moja žena rada pleše, zato obiskuje več plesnih tečajev – od plesne vadbe do tečajev družabnega plesa in tanga. Dejavna je tudi v eni ali dveh umetniških organizacijah, saj je slikarka.
Par se pogosto pogovarja tudi o naši družinski dinamiki, predvsem v družinah z majhnimi otroki. Opazila sta namreč, da so ti otroci na sprehodih, v restavracijah, celo v kopališču neverjetno mirni.
Število primerov, v katerih so otroci jokali, sitnarili ali se jezili na svoje starše, lahko preštejem na prste ene roke. Očetje prevzemajo tako dejavno vlogo pri vzgoji kot mame. Ne vem, ali je to kulturno pogojeno ali pa je vzrok ta, da mame prvo otrokovo leto ostanejo doma.
Zakonski par iz Amerike svoje države ne pogreša. Nostalgije ne čutita, saj sta navajena odkrivanja in spoznavanja novih okolij – od 30 do 60 dni vsako leto še vedno namenita potovanjem.
408 epizod
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
Američan Mert Carpenter se je z ženo pred osmimi leti iz Silicijeve doline preselil v Rogaško Slatino
Mert Carpenter je prepotoval 48 od 50 ameriških držav. Tudi v Evropo je potoval že pred upokojitvijo, po njej pa sta se z ženo odločila za selitev. Prodala sta hišo v Silicijevi dolini in se vrnila v Slovenijo.
Pristala sva 2. februarja 2011, s seboj sva imela šest kovčkov. Dva meseca sva z izposojenim avtomobilom potovala po državi in spala v hotelih, medtem pa so nama nepremičninski agenti iskali hišo. Zaljubila sva se v staro kmetijo blizu Komna na Krasu, ampak so nama povedali, da bi bilo treba v obnovo vložiti veliko denarja in šest mesecev časa, ki pa ga midva nisva imela.
»Hišo na ključ« sta našla v vzhodni Sloveniji, blizu Rogaške Slatine.
Čudovito je! Živiva kilometer iz mesta, v hrib. Na jasen dan lahko od doma vidiva Triglav – torej imava na dlani tako rekoč vso državo, od enega konca do drugega.
Tako čudovito, da o selitvi ne razmišljata več. Vse, kar bi ju lahko povleklo nazaj v Združene države, sta njuna hčerka in njena družina. A tudi ob tem Mert Carpenter zamahne z roko: »Če naju hočejo obiskati, bodo že prišli.«
Ameriškima upokojencema v tem obdobju življenja umirjen ritem Rogaške Slatine precej ustreza. Mert igranju orgel v bližnji glasbeni šoli in občasnim sprehodom po okolici doda še aktualno dogajanje v mestu.
Julija in avgusta v Rogaški Slatini poteka glasbeni festival. Dvakrat na teden prirejajo koncerte, na katerih nastopajo slovenski glasbeniki. Poleg tega v paviljonu dvakrat na dan prirejajo koncerte z romantično orkestralno glasbo. Moja žena rada pleše, zato obiskuje več plesnih tečajev – od plesne vadbe do tečajev družabnega plesa in tanga. Dejavna je tudi v eni ali dveh umetniških organizacijah, saj je slikarka.
Par se pogosto pogovarja tudi o naši družinski dinamiki, predvsem v družinah z majhnimi otroki. Opazila sta namreč, da so ti otroci na sprehodih, v restavracijah, celo v kopališču neverjetno mirni.
Število primerov, v katerih so otroci jokali, sitnarili ali se jezili na svoje starše, lahko preštejem na prste ene roke. Očetje prevzemajo tako dejavno vlogo pri vzgoji kot mame. Ne vem, ali je to kulturno pogojeno ali pa je vzrok ta, da mame prvo otrokovo leto ostanejo doma.
Zakonski par iz Amerike svoje države ne pogreša. Nostalgije ne čutita, saj sta navajena odkrivanja in spoznavanja novih okolij – od 30 do 60 dni vsako leto še vedno namenita potovanjem.
V četrtek 20. julija bodo v severozahodni Južni Ameriki praznovali. Na ta dan leta 1810 je Kolumbija razglasila neodvisnost od Španije. Prav o tej državi nam bo tokrat pripovedoval sogovornik v rubriki Drugi pogled. To je Alexander Niño Ruiz. V Slovenijo ga je pred desetimi leti prinesla ljubezen do Slovenke in do kave. Prav ta pijača je rdeča nit skorajda vsakega pogovora v majhni prodajalni v Stari Ljubljani, ki jo imata skupaj s ženo šele zadnjih nekaj mesecev. Kot je povedal, Kolumbijci svoje kave sploh ne poznajo, čeprav so znani po njej, Slovenci pa smo za razliko od njih ob dobri kavi sposobni uživati ure in ure.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
Režiserka gledaliških predstav in oper je v Sloveniji že od svojega 8. leta starosti, a sta Rusija in odhod v novo okolje pustila v njenem življenju globok pečat.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
Tulipani, mlini na veter, ravnina, liberalna politika na področju prostitucije, splavov in uživanja marihuane ter amsterdamska rdeča četrt so najpogostejše asociacije Slovencev ob omembi Nizozemske. Na kaj pa pomislijo Nizozemci ob omembi Slovenije? Tudi to bomo slišali v današnjem Drugem pogledu, gost katerega je Ronald Erwin Martijn Korthouwer. Produktni vodja ene od slovenskih farmacevtskih družb je pri nas že skoraj 10 let. O tem, kaj pri nas najbolj pogreša in na katerih področjih je Slovenija boljša od Nizozemske, se je z Ronaldom Korthouwerjem pogovarjala Andreja Gradišar.
Naš današnji sogovornik prihaja iz Burkina Fasa. Država je bila do leta 1960 poznana kot francoska kolonija Zgornja Volta, njeno današnje ima pa v prevodu pomeni dežela pokončnih oziroma poštenih ljudi. Je celinska država, ki leži v Zahodni Afriki in ima nekaj več kot 18 milijonov prebivalcev. Potovanja tja slovensko Ministrstvo za zunanje zadeve zaradi ugrabitev, kriminala in pogostih ropov odsvetuje. Iz te države prihaja umetnik Issiaka Sanou, ki je v Sloveniji že skoraj 10 let, ukvarja pa se z igranjem na tradicionalna afriška tolkala. Burkinafaščevo zgodbo nam bo predstavila Andreja Gradišar.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
Emmanouil Santorinaios prihaja iz Aten, v Ljubljani živi od oktobra 2014. K nam se je priselil, saj je tu dobil službo in to kljub temu, da se Grki v Sloveniji soočajo s prepričanji, da so leni, da nikoli ne delajo, da vse dni le sedijo na soncu in uživajo. Manolis, kot tudi kličejo Grka, pravi, da ta prepričanja ne držijo in dodaja, da so Grki tudi po raziskavi OECD-ja eden bolj delovnih narodov v Evropi. Zelo zaposlen je tudi naš sogovornik, ki pa si je kljub temu vzel čas za pogovor. Več o svoji službi ter o tem, kako dobro je spoznal Slovenijo v dveh letih in pol kolikor živi pri nas, pa v nadaljevanju. Tokratni Drugi pogled je pripravila Andreja Gradišar.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
Neveljaven email naslov