Ime mesta Aarburg v kantonu Aargau v osrčju Švice vam verjetno ne pove prav veliko. Veliko bližje so nam Habsburžani, ena najstarejših in največjih vladarskih dinastij v Evropi, ki je velik pečat pustila tudi na naših tleh. In če niste vedeli Habsburžani izvirajo prav iz tega švicarskega kantona, iz mesta Aarburg, ki je od precej večjega Basla oddaljen 40 kilometrov, pa prihaja tudi Esther Kompare. Dolgo časa je bila vpeta v svet bančništva, pozneje je delala na matičnem uradu, po upokojitvi pa je Švico zamenjala za Slovenijo. Verjetno ni treba posebej poudarjati, da je za njeno selitev kriva ljubezen. Življenje v Sloveniji označuje z besedico »luksuz«, hkrati pa je v naši državi prepoznala številne neizkoriščene možnosti, prepričana je, da bi politiki morali narediti precej več, da se nam ne bi dogajal »beg možganov«. Kakšne so možnosti, da Slovenija nekoč postane druga Švica?

Esther Kompare je švicarski Aarburg zamenjala za slovenski Mengeš

Habsburžani so ena od najstarejših in največjih vladarskih dinastij v Evropi, ki je velik pečat pustila tudi na naših tleh, izvira pa iz švicarskega kantona Aargau. V tem nemško govorečem kantonu v osrčju Švice leži tudi mesto Aarburg, ki je od precej večjega Basla oddaljen 40 kilometrov. Pot do osrednje Slovenije se podaljša na 800 kilometrov, in to je razdalja, ki Esther Kompare zdaj loči od domačega Aarburga. Dolgo časa je bila vpeta v svet bančništva, pozneje je delala na matičnem uradu, po upokojitvi pa je Švico zamenjala za Slovenijo. Verjetno ni treba posebej poudarjati, da je za njeno selitev kriva ljubezen. Življenje v Sloveniji označuje z besedico luksuz, hkrati pa je v naši državi prepoznala številne neizkoriščene možnosti, prepričana je, da bi politiki morali narediti precej več, da se nam ne bi dogajal beg možganov. Kakšne so možnosti, da Slovenija nekoč postane druga Švica?

To pa manjka še veliko, sto let stare železniške proge, tudi ceste niso povsod najboljše, da ne omenjam ravnaja z odpaki, pa čakalne vrste v zdravstvu, prej sploh nisem poznala besedne zveze čakalna doba.

Zaostanek na področju infrastrukture pa ne zmanjšuje dejstva, da je kakovost življenja v Sloveniji zelo dobra, med slovenskimi atributi Esther omenja lokalno hrano in odlično vino.

Prav tako je super, da so mlade mamice v Sloveniji lahko eno leto na porodniški, to je luksusz, v Švici to ni tako. Tudi organiziranost in dostopnost do javnih vrtcev sta slovenska prednost.

Čeprav v Sloveniji skoraj vsak govori vsaj en tuj jezik, se Esther zdi zelo pomembno učenje slovenščine, brez nje bi bila za marsikaj prikrajšana. Slovenščina je težka, je spoznanje, ki smo ga v rubriki Drugi pogled slišali že velikokrat. Ena napačna črka ali en napačen zlog lahko povzroči zagato ali smeh.

Pred leti sva šla z možem na obisk k prijatelju na Gorenjsko, bil je velikonočni čas. Gostitelj me je prijazno vprašal: “Boste kavo, lepotica?” Jaz pa sem odgovorila: “Kave ne bom, potico pa bi.”

Esther kot nekdanja bančna uslužbenka ocenjuje, da so Slovenci precej varčni ljudje in da znajo dobro ravnati z denarjem. Šele v Sloveniji je spoznala, kako draga dežela je Švica.

Tudi v Sloveniji je življenje drago in težko, če moraš preživeti s 400 ali 500 evri na mesec. Na ljubljanski tržnici sem opazila, da nekateri starejši ljudje odpirajo smetnjake in gledajo, ali je med odpadki kaj uporabnega. To me je šokiralo.

Švicarji so znani tudi kot odlični izdelovalci ur in zato morda stereotipno pomislimo, da so vzor točnosti. Kako se pri tem odrežejo Slovenci? So točni?

Se trudijo (smeh), včasih je bilo slabše, so v povprečju bolj zamujali. Pravzaprav pa me to ni nikoli preveč motilo.

Esther so všeč predvsem zimski športi. Kdaj pa ji hitreje bije srce? Ko drvi proti cilju Ilka Štuhec ali Wendy Holdener?

Pri obeh. Sem vesela, če zmaga Ilka, in prav tako, če zmaga Wendy, samo da ni Američanka (smeh).