Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Danijel Osmanagić, Bosna in Hercegovina

03.12.2019

Po izobrazbi politolog in zgodovinar, zadnjih sedem let pa turistični vodnik, ki tujim obiskovalcem predstavlja lepote Slovenije. To je Danijel Osmanagić, današnji »drugopoglednik«, ki je iz Bosne in Hercegovine v Slovenijo pribežal med vojno v 90-ih, tu preživel osnovnošolska leta, se vrnil domov, potem pa se odločil za študij v Ljubljani in tu tudi ostal. Privoščite si jutranjo kavo, Danijel pa vam medtem razloži, kako kavo pijejo v njegovi domovini in kako tam s kavo sosedu tudi povejo, da je skrajni čas, da odide domov. Drugi pogled!

Pogovor z Danijelom Osmanagićem iz Bosne in Hercegovine

34-letni Danijel Osmanagić iz Bosne in Hercegovine je v Slovenijo prvič prišel med vojno v 90. letih. Takrat jih je rešilo mamino slovensko poreklo; s Karitasovim konvojem so se prebili na Hrvaško, kamor so jih prišli iskat slovenski sorodniki:

“Ven smo lahko šli samo jaz, mama in brat, oče je bil “napačne” vere. Smo šli na Štajersko, večino časa smo živeli v begunskem centru. Samo jaz in še en fant Matjaž sva hodila v slovensko šolo. Prvi del dneva si preživel med Slovenci v šoli in pač itak nisi bil taprav. Ko si prišel nazaj v begunski center, pa so ostali Bosanci mislili, da si nekakšen izdajalec, češ misliš, da si boljši od nas, ker hodiš v slovensko šolo, tako da tudi z njimi nisi bil čisto na isti ravni.”

7 let je Danijel živel v Mariboru oz. njegovi okolici, nato so se vrnili v Sarajevo. Ko je prišel čas za izbiro študija, se je odločil za vrnitev v Ljubljano. Doštudiral je politologijo in zgodovino, danes je turistični vodnik po Sloveniji. Takoj pohvali promocijo Slovenije na večjih turističnih sejmih. Kaj pa Bosna in Hercegovina? “Je zelo lepa država in lahko ponudi ogromno,” začne sogovornik, a hitro doda, da ima turizem pri njih več težav. Poleg nestabilne geopolitične situacije in min, ki še niso odstranjene, je problem razdeljena državna ureditev:

“Ko greš na sejem, imaš 10 kantonalnih predstavništev in še predstavništvo Republike Srbske posebej in ko 11 različnih organizacij predstavlja eno državo, nikomur ni jasno, kaj to je. Nekateri mislijo, da smo tako neorganizirani ali razcepljeni, drugi, da smo tako bogati, če lahko na vsak sejem pošljemo 11 različnih predstavništev.”

Če se boste kdaj odpravili v Sarajevo, Danijel svetuje, da kavo pijete počasi – podaljšana kava se namreč tam ponavadi pije uro in pol do dve uri. Še bolj pa je pomembno to, da turško kavo v Sarajevu poimenujete “bosanska”, saj se tako ne boste zamerili domačinom.


Drugi pogled

399 epizod


V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.

Danijel Osmanagić, Bosna in Hercegovina

03.12.2019

Po izobrazbi politolog in zgodovinar, zadnjih sedem let pa turistični vodnik, ki tujim obiskovalcem predstavlja lepote Slovenije. To je Danijel Osmanagić, današnji »drugopoglednik«, ki je iz Bosne in Hercegovine v Slovenijo pribežal med vojno v 90-ih, tu preživel osnovnošolska leta, se vrnil domov, potem pa se odločil za študij v Ljubljani in tu tudi ostal. Privoščite si jutranjo kavo, Danijel pa vam medtem razloži, kako kavo pijejo v njegovi domovini in kako tam s kavo sosedu tudi povejo, da je skrajni čas, da odide domov. Drugi pogled!

Pogovor z Danijelom Osmanagićem iz Bosne in Hercegovine

34-letni Danijel Osmanagić iz Bosne in Hercegovine je v Slovenijo prvič prišel med vojno v 90. letih. Takrat jih je rešilo mamino slovensko poreklo; s Karitasovim konvojem so se prebili na Hrvaško, kamor so jih prišli iskat slovenski sorodniki:

“Ven smo lahko šli samo jaz, mama in brat, oče je bil “napačne” vere. Smo šli na Štajersko, večino časa smo živeli v begunskem centru. Samo jaz in še en fant Matjaž sva hodila v slovensko šolo. Prvi del dneva si preživel med Slovenci v šoli in pač itak nisi bil taprav. Ko si prišel nazaj v begunski center, pa so ostali Bosanci mislili, da si nekakšen izdajalec, češ misliš, da si boljši od nas, ker hodiš v slovensko šolo, tako da tudi z njimi nisi bil čisto na isti ravni.”

7 let je Danijel živel v Mariboru oz. njegovi okolici, nato so se vrnili v Sarajevo. Ko je prišel čas za izbiro študija, se je odločil za vrnitev v Ljubljano. Doštudiral je politologijo in zgodovino, danes je turistični vodnik po Sloveniji. Takoj pohvali promocijo Slovenije na večjih turističnih sejmih. Kaj pa Bosna in Hercegovina? “Je zelo lepa država in lahko ponudi ogromno,” začne sogovornik, a hitro doda, da ima turizem pri njih več težav. Poleg nestabilne geopolitične situacije in min, ki še niso odstranjene, je problem razdeljena državna ureditev:

“Ko greš na sejem, imaš 10 kantonalnih predstavništev in še predstavništvo Republike Srbske posebej in ko 11 različnih organizacij predstavlja eno državo, nikomur ni jasno, kaj to je. Nekateri mislijo, da smo tako neorganizirani ali razcepljeni, drugi, da smo tako bogati, če lahko na vsak sejem pošljemo 11 različnih predstavništev.”

Če se boste kdaj odpravili v Sarajevo, Danijel svetuje, da kavo pijete počasi – podaljšana kava se namreč tam ponavadi pije uro in pol do dve uri. Še bolj pa je pomembno to, da turško kavo v Sarajevu poimenujete “bosanska”, saj se tako ne boste zamerili domačinom.


03.10.2017

Julia Martinet, ZDA

V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.


26.09.2017

Drugi pogled

V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.


19.09.2017

Indija - Mehtab Singh

V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.


12.09.2017

Shin Sato, Japonec

V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.


05.09.2017

Alexey Sarria Guerra s Kube

Povprečna mesečna plača na Kubi je leta 2015 znašala približno 20 evrov. Vsesplošno pomanjkanje in revščina na tem dolgo od zahoda popolnoma izoliranem tropskem otoku je tista, ki je v tujino pregnala številne državljane. Znane so zgodbe o tem, kako so kubanske športne ekipe na mednarodnih tekmovanjih večkrat nenadoma ostale brez nekaterih članov, saj so ti pobegnili, da bi si v tujini ustvarili boljšo prihodnost. Za odhod – le na nekoliko drugačen, manj tvegan način – se je odločil tudi Alexey Sarria Guerra, ki prihaja iz Havane. K nam je pred osmimi leti prišel najprej na študijsko prakso, nato pa se je odločil, da bo tu ostal. Z njim se je pogovarjala Andreja Gradišar.


29.08.2017

Drugi pogled

V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.


22.08.2017

Mikel Rojo, Španija

V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.


15.08.2017

Julija Mesarič iz Rusije

V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.


08.08.2017

Peter Bossman iz Gane

Peter Bossman je eden tistih tujcev, ki živijo pri nas, ki ga verjetno ni treba posebej predstavljati. »Slovenski Obama« so ga poimenovali med drugim, ko je zasedel mesto piranskega župana, pri čemer moramo dodati, da mu ta naziv ni ravno najbolj všeč. Prihaja iz Gane, točneje iz njenega glavnega mesta Akra, pri nas je od leta 1978. Podobno kot oče je tudi on najprej doštudiral medicino, delal v ambulanti in pozneje zaplul v politične vode. Kaj ga je pripeljalo v Slovenijo, kako drugače je kot v Gani in zakaj je ostal pri nas, pa v rubriki Drugi pogled, ki jo je pripravila Andreja Gradišar.


01.08.2017

Lidija Dímkovska iz Makedonije

V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.


25.07.2017

Kinda Al-Mansour Kranjec, Sirija

V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.


18.07.2017

Alexander Niño Ruiz iz Kolumbije

V četrtek 20. julija bodo v severozahodni Južni Ameriki praznovali. Na ta dan leta 1810 je Kolumbija razglasila neodvisnost od Španije. Prav o tej državi nam bo tokrat pripovedoval sogovornik v rubriki Drugi pogled. To je Alexander Niño Ruiz. V Slovenijo ga je pred desetimi leti prinesla ljubezen do Slovenke in do kave. Prav ta pijača je rdeča nit skorajda vsakega pogovora v majhni prodajalni v Stari Ljubljani, ki jo imata skupaj s ženo šele zadnjih nekaj mesecev. Kot je povedal, Kolumbijci svoje kave sploh ne poznajo, čeprav so znani po njej, Slovenci pa smo za razliko od njih ob dobri kavi sposobni uživati ure in ure.


11.07.2017

Jadranka Matić Zupančič s Hrvaške

V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.


04.07.2017

Michel Obenga iz Gabona

V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.


27.06.2017

Yulia Roschina

Režiserka gledaliških predstav in oper je v Sloveniji že od svojega 8. leta starosti, a sta Rusija in odhod v novo okolje pustila v njenem življenju globok pečat.


20.06.2017

Švedinja Marina Martensson

V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.


13.06.2017

Elizabeth Omoregie iz Bolgarije

V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.


06.06.2017

Drugi pogled

V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.


30.05.2017

Leena Raguchandran iz Malezije

V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.


23.05.2017

Ronald Korthouwer z Nizozemske

Tulipani, mlini na veter, ravnina, liberalna politika na področju prostitucije, splavov in uživanja marihuane ter amsterdamska rdeča četrt so najpogostejše asociacije Slovencev ob omembi Nizozemske. Na kaj pa pomislijo Nizozemci ob omembi Slovenije? Tudi to bomo slišali v današnjem Drugem pogledu, gost katerega je Ronald Erwin Martijn Korthouwer. Produktni vodja ene od slovenskih farmacevtskih družb je pri nas že skoraj 10 let. O tem, kaj pri nas najbolj pogreša in na katerih področjih je Slovenija boljša od Nizozemske, se je z Ronaldom Korthouwerjem pogovarjala Andreja Gradišar.


Stran 16 od 20
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov