Petintridesetletni Estonki Kristi Kruusmaa izkušenj s selitvami ne manjka – kot prostovoljka je delala v Bosni in Hercegovini, v Sloveniji je opravila študentsko izmenjavo, potem je za leto dni odšla v Berlin. Iz Nemčije se je vrnila v Slovenijo, saj je tu dobila delo – kot znanstvenica se ukvarja z raziskavami diagnostike rakavih obolenj. Zaradi dela se je za štiri leta preselila v Španijo in se spet vrnila v Ljubljano. Več v Drugem pogledu Darje Pograjc.

Kristi Kruusmaa: "V Estoniji ni božiča brez krvavic, svinjine, krompirja in kislega zelja!"

35-letni Estonki Kristi Kruusmaa izkušenj s selitvami ne manjka – kot prostovoljka je delala v Bosni in Hercegovini, v Sloveniji je opravila študentsko izmenjavo, nato je za eno leto odšla v Berlin. Iz Nemčije se je vrnila v Slovenijo, saj je tu dobila delo – kot znanstvenica se ukvarja z raziskavami na področju diagnostike rakavih obolenj. »V Sloveniji delam za špansko podjetje. Sem torej Estonka, ki živi v Sloveniji in dela za Španijo,« razloži. Zaradi dela se je za štiri leta preselila v Španijo, po tem pa se spet vrnila v Ljubljano. Zakaj?

»Slovenci ste bolj odprti kot Estonci, a vseeno veliko bolj mirni kot Španci. Ravno sem se vrnila iz Španije, kjer so ljudje bolj glasni in energični kot tu. Srečala sem se z Estonko, ki se je preselila sem. Ko sem jo po tednu bivanja tu vprašala, kako se počuti, je odgovorila, da je v Sloveniji lepo, ampak da so ljudje zelo energični in temperamentni. To me je šokiralo, saj se mi zdi tu – v primerjavi s Španijo – prijetno, mirno in tiho.«

Ko se je Kristi preselila v Slovenijo in iskala družinskega zdravnika, jo je presenetila informacija, da naj bi jih bilo premalo.

“Nikoli še nisem slišala za kaj takega. Rečeno mi je bilo celo, da sem lahko srečna, saj sem dobila zadnjega, ki je bil še na voljo. Vem, da je to težava tudi v Estoniji, ampak v manjših mestih. Zdravniki se namreč nočejo seliti tja. Nisem pa še slišala, da bi imeli to težavo v kateri od prestolnic.”

Ji je pa všeč, da pri nas ne delamo razlik v dostopu do zdravstvenih storitev med domačini in tujimi prebivalci ter da to od kod si ne vpliva na kakovost zdravstvene storitve, ki jo dobiš.

Ker se bliža konec leta, vprašamo še brez česa v Estoniji preprosto ni silvestrskega večera:

“Na silvestrski večer mora biti na mizi kar 12 različnih jedi. Ostanke moraš nato pustiti na mizi do jutra, saj to pomeni, da v prihajajočem letu ne bo lakote. Imamo pa še en običaj – pripravimo tekočo kovino, ki jo zlivamo in ko se začne strjevati v določeno obliko iz te oblike napovemo srečo za naslednje leto.«