Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Približno 1700 kilometrov loči La Baule (izgovorjava: La bol) in Domžale – kraja, med katerima se seli Francoz Christophe Zenit (izgovorjava: Kristof Zenit). Chris, kot ga tudi kličejo, je v Slovenijo prvič prišel pred tremi leti. Takrat kot turist. Nanj so ljudje in naša država naredili dober vtis, zato zdaj del leta preživi tu. V Sloveniji bi se rad tudi upokojil, je povedal Andreji Gradišar, ki ga je povabila pred mikrofon Drugega pogleda.
Novinar Christophe Zenit prihaja z zahoda Francije in pravi, da je francoska solata pravzaprav makedonska
Približno 1700 kilometrov loči La Baule in Domžale – kraja, med katerima se redno seli Francoz Christophe Zenit. Chris, kot ga tudi kličejo, je v Slovenijo prvič prišel pred tremi leti. Takrat sprva kot turist. Nanj so ljudje in naša država naredili dober vtis, zato zdaj del leta preživi tu. Razdaljo med obema državam premaguje v avtu.
"V Franciji so povsod radarji. In tudi policisti. Na cestah zunaj naselij lahko vozimo 80 kilometrov na uro, na avtocesti 130, tako kot v Sloveniji. A če greš 132, te takoj ustavijo in kaznujejo. Razlika je tudi v tem, da moraš v Franciji ob oranžni luči na semaforju takoj zavirati. Tu ljudje ob tem pospešijo. Je pa zanimivo, da v Franciji vozimo slabše. Počasneje, bolj zaspano in se tako pogosteje zgodi nesreča."
Sogovorniku se zdi zanimivo, da v Slovenijo več generacij družine živi v isti hiši. V Franciji je to izjemno redko, pravi. Pravi, da smo Slovenci večji domoljubi kot Francozi. Opozoril pa nas je tudi na to, da francoska solata ni francoska:
"Imate francosko solato. Francozi jo imenujemo makedonska solata. V Franciji boste v trgovinah zaman iskali francosko solato. Boste pa našli makedonsko, ki je videti popolnoma enako. Mi je pa zanimivo, da imate v Sloveniji v francoski trgovini na voljo obe vrsti – francosko in makedonsko solato."
Kritika naše države gre Francozu težko z jezika. Pravi, da ga korenito ne moti nič. Eno značajsko slabost pa je vendarle našel:
"Skakanje čez vrsto je nacionalni šport. Bil sem v trgovini, čakal v vrsti pred blagajno, ko se je moški preprosto postavil predme in rekel, da je bil tam prej. Vprašal sem, kdaj. Pa je rekel, da deset minut prej. Če bi se kaj takega zgodilo v Franciji, bi vsi udeleženi končali na policijski postaji. Zaradi česa takega, si lahko predstavljam, bi izbruhnil pretep. Tu pa nihče ne reče nič. A sem našel rešitev: ko mi nekdo reče, da je bil tu pred desetimi minutami, mu odgovorim – oprostite, ampak sam sem bil tu že včeraj."
Za konec pa še pogled naprej. Sogovornik svojo prihodnost vsekakor vidi v Sloveniji: "Svojo kariero bi rad končal v Sloveniji – z delanjem stvari za to državo in o njej. Zelo počaščen pa bi bil tudi, če bi nekega dne dobil slovensko državljanstvo."
409 epizod
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
Približno 1700 kilometrov loči La Baule (izgovorjava: La bol) in Domžale – kraja, med katerima se seli Francoz Christophe Zenit (izgovorjava: Kristof Zenit). Chris, kot ga tudi kličejo, je v Slovenijo prvič prišel pred tremi leti. Takrat kot turist. Nanj so ljudje in naša država naredili dober vtis, zato zdaj del leta preživi tu. V Sloveniji bi se rad tudi upokojil, je povedal Andreji Gradišar, ki ga je povabila pred mikrofon Drugega pogleda.
Novinar Christophe Zenit prihaja z zahoda Francije in pravi, da je francoska solata pravzaprav makedonska
Približno 1700 kilometrov loči La Baule in Domžale – kraja, med katerima se redno seli Francoz Christophe Zenit. Chris, kot ga tudi kličejo, je v Slovenijo prvič prišel pred tremi leti. Takrat sprva kot turist. Nanj so ljudje in naša država naredili dober vtis, zato zdaj del leta preživi tu. Razdaljo med obema državam premaguje v avtu.
"V Franciji so povsod radarji. In tudi policisti. Na cestah zunaj naselij lahko vozimo 80 kilometrov na uro, na avtocesti 130, tako kot v Sloveniji. A če greš 132, te takoj ustavijo in kaznujejo. Razlika je tudi v tem, da moraš v Franciji ob oranžni luči na semaforju takoj zavirati. Tu ljudje ob tem pospešijo. Je pa zanimivo, da v Franciji vozimo slabše. Počasneje, bolj zaspano in se tako pogosteje zgodi nesreča."
Sogovorniku se zdi zanimivo, da v Slovenijo več generacij družine živi v isti hiši. V Franciji je to izjemno redko, pravi. Pravi, da smo Slovenci večji domoljubi kot Francozi. Opozoril pa nas je tudi na to, da francoska solata ni francoska:
"Imate francosko solato. Francozi jo imenujemo makedonska solata. V Franciji boste v trgovinah zaman iskali francosko solato. Boste pa našli makedonsko, ki je videti popolnoma enako. Mi je pa zanimivo, da imate v Sloveniji v francoski trgovini na voljo obe vrsti – francosko in makedonsko solato."
Kritika naše države gre Francozu težko z jezika. Pravi, da ga korenito ne moti nič. Eno značajsko slabost pa je vendarle našel:
"Skakanje čez vrsto je nacionalni šport. Bil sem v trgovini, čakal v vrsti pred blagajno, ko se je moški preprosto postavil predme in rekel, da je bil tam prej. Vprašal sem, kdaj. Pa je rekel, da deset minut prej. Če bi se kaj takega zgodilo v Franciji, bi vsi udeleženi končali na policijski postaji. Zaradi česa takega, si lahko predstavljam, bi izbruhnil pretep. Tu pa nihče ne reče nič. A sem našel rešitev: ko mi nekdo reče, da je bil tu pred desetimi minutami, mu odgovorim – oprostite, ampak sam sem bil tu že včeraj."
Za konec pa še pogled naprej. Sogovornik svojo prihodnost vsekakor vidi v Sloveniji: "Svojo kariero bi rad končal v Sloveniji – z delanjem stvari za to državo in o njej. Zelo počaščen pa bi bil tudi, če bi nekega dne dobil slovensko državljanstvo."
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
Kljub dolgim in zahtevnim postopkom pridobitve dokumentov ter zapletom pri priznavanju doktorata iz fizike je Kevin Meyer iz Južne Afrike že zelo kmalu dobil dober občutek o Sloveniji. To je država, ki s povračilom stroškov za malico in prevoz na delovno mesto, z obveznim pokojninskim in zdravstvenim zavarovanjem poskrbi za svoje državljane, je prepričam 46-letnik, ki je v Slovenijo skupaj z ženo prišel pred petimi leti.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
Povprečna mesečna plača na Kubi je leta 2015 znašala približno 20 evrov. Vsesplošno pomanjkanje in revščina na tem dolgo od zahoda popolnoma izoliranem tropskem otoku je tista, ki je v tujino pregnala številne državljane. Znane so zgodbe o tem, kako so kubanske športne ekipe na mednarodnih tekmovanjih večkrat nenadoma ostale brez nekaterih članov, saj so ti pobegnili, da bi si v tujini ustvarili boljšo prihodnost. Za odhod – le na nekoliko drugačen, manj tvegan način – se je odločil tudi Alexey Sarria Guerra, ki prihaja iz Havane. K nam je pred osmimi leti prišel najprej na študijsko prakso, nato pa se je odločil, da bo tu ostal. Z njim se je pogovarjala Andreja Gradišar.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
Peter Bossman je eden tistih tujcev, ki živijo pri nas, ki ga verjetno ni treba posebej predstavljati. »Slovenski Obama« so ga poimenovali med drugim, ko je zasedel mesto piranskega župana, pri čemer moramo dodati, da mu ta naziv ni ravno najbolj všeč. Prihaja iz Gane, točneje iz njenega glavnega mesta Akra, pri nas je od leta 1978. Podobno kot oče je tudi on najprej doštudiral medicino, delal v ambulanti in pozneje zaplul v politične vode. Kaj ga je pripeljalo v Slovenijo, kako drugače je kot v Gani in zakaj je ostal pri nas, pa v rubriki Drugi pogled, ki jo je pripravila Andreja Gradišar.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
Neveljaven email naslov