Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Približno 1700 kilometrov loči La Baule (izgovorjava: La bol) in Domžale – kraja, med katerima se seli Francoz Christophe Zenit (izgovorjava: Kristof Zenit). Chris, kot ga tudi kličejo, je v Slovenijo prvič prišel pred tremi leti. Takrat kot turist. Nanj so ljudje in naša država naredili dober vtis, zato zdaj del leta preživi tu. V Sloveniji bi se rad tudi upokojil, je povedal Andreji Gradišar, ki ga je povabila pred mikrofon Drugega pogleda.
Novinar Christophe Zenit prihaja z zahoda Francije in pravi, da je francoska solata pravzaprav makedonska
Približno 1700 kilometrov loči La Baule in Domžale – kraja, med katerima se redno seli Francoz Christophe Zenit. Chris, kot ga tudi kličejo, je v Slovenijo prvič prišel pred tremi leti. Takrat sprva kot turist. Nanj so ljudje in naša država naredili dober vtis, zato zdaj del leta preživi tu. Razdaljo med obema državam premaguje v avtu.
"V Franciji so povsod radarji. In tudi policisti. Na cestah zunaj naselij lahko vozimo 80 kilometrov na uro, na avtocesti 130, tako kot v Sloveniji. A če greš 132, te takoj ustavijo in kaznujejo. Razlika je tudi v tem, da moraš v Franciji ob oranžni luči na semaforju takoj zavirati. Tu ljudje ob tem pospešijo. Je pa zanimivo, da v Franciji vozimo slabše. Počasneje, bolj zaspano in se tako pogosteje zgodi nesreča."
Sogovorniku se zdi zanimivo, da v Slovenijo več generacij družine živi v isti hiši. V Franciji je to izjemno redko, pravi. Pravi, da smo Slovenci večji domoljubi kot Francozi. Opozoril pa nas je tudi na to, da francoska solata ni francoska:
"Imate francosko solato. Francozi jo imenujemo makedonska solata. V Franciji boste v trgovinah zaman iskali francosko solato. Boste pa našli makedonsko, ki je videti popolnoma enako. Mi je pa zanimivo, da imate v Sloveniji v francoski trgovini na voljo obe vrsti – francosko in makedonsko solato."
Kritika naše države gre Francozu težko z jezika. Pravi, da ga korenito ne moti nič. Eno značajsko slabost pa je vendarle našel:
"Skakanje čez vrsto je nacionalni šport. Bil sem v trgovini, čakal v vrsti pred blagajno, ko se je moški preprosto postavil predme in rekel, da je bil tam prej. Vprašal sem, kdaj. Pa je rekel, da deset minut prej. Če bi se kaj takega zgodilo v Franciji, bi vsi udeleženi končali na policijski postaji. Zaradi česa takega, si lahko predstavljam, bi izbruhnil pretep. Tu pa nihče ne reče nič. A sem našel rešitev: ko mi nekdo reče, da je bil tu pred desetimi minutami, mu odgovorim – oprostite, ampak sam sem bil tu že včeraj."
Za konec pa še pogled naprej. Sogovornik svojo prihodnost vsekakor vidi v Sloveniji: "Svojo kariero bi rad končal v Sloveniji – z delanjem stvari za to državo in o njej. Zelo počaščen pa bi bil tudi, če bi nekega dne dobil slovensko državljanstvo."
409 epizod
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
Približno 1700 kilometrov loči La Baule (izgovorjava: La bol) in Domžale – kraja, med katerima se seli Francoz Christophe Zenit (izgovorjava: Kristof Zenit). Chris, kot ga tudi kličejo, je v Slovenijo prvič prišel pred tremi leti. Takrat kot turist. Nanj so ljudje in naša država naredili dober vtis, zato zdaj del leta preživi tu. V Sloveniji bi se rad tudi upokojil, je povedal Andreji Gradišar, ki ga je povabila pred mikrofon Drugega pogleda.
Novinar Christophe Zenit prihaja z zahoda Francije in pravi, da je francoska solata pravzaprav makedonska
Približno 1700 kilometrov loči La Baule in Domžale – kraja, med katerima se redno seli Francoz Christophe Zenit. Chris, kot ga tudi kličejo, je v Slovenijo prvič prišel pred tremi leti. Takrat sprva kot turist. Nanj so ljudje in naša država naredili dober vtis, zato zdaj del leta preživi tu. Razdaljo med obema državam premaguje v avtu.
"V Franciji so povsod radarji. In tudi policisti. Na cestah zunaj naselij lahko vozimo 80 kilometrov na uro, na avtocesti 130, tako kot v Sloveniji. A če greš 132, te takoj ustavijo in kaznujejo. Razlika je tudi v tem, da moraš v Franciji ob oranžni luči na semaforju takoj zavirati. Tu ljudje ob tem pospešijo. Je pa zanimivo, da v Franciji vozimo slabše. Počasneje, bolj zaspano in se tako pogosteje zgodi nesreča."
Sogovorniku se zdi zanimivo, da v Slovenijo več generacij družine živi v isti hiši. V Franciji je to izjemno redko, pravi. Pravi, da smo Slovenci večji domoljubi kot Francozi. Opozoril pa nas je tudi na to, da francoska solata ni francoska:
"Imate francosko solato. Francozi jo imenujemo makedonska solata. V Franciji boste v trgovinah zaman iskali francosko solato. Boste pa našli makedonsko, ki je videti popolnoma enako. Mi je pa zanimivo, da imate v Sloveniji v francoski trgovini na voljo obe vrsti – francosko in makedonsko solato."
Kritika naše države gre Francozu težko z jezika. Pravi, da ga korenito ne moti nič. Eno značajsko slabost pa je vendarle našel:
"Skakanje čez vrsto je nacionalni šport. Bil sem v trgovini, čakal v vrsti pred blagajno, ko se je moški preprosto postavil predme in rekel, da je bil tam prej. Vprašal sem, kdaj. Pa je rekel, da deset minut prej. Če bi se kaj takega zgodilo v Franciji, bi vsi udeleženi končali na policijski postaji. Zaradi česa takega, si lahko predstavljam, bi izbruhnil pretep. Tu pa nihče ne reče nič. A sem našel rešitev: ko mi nekdo reče, da je bil tu pred desetimi minutami, mu odgovorim – oprostite, ampak sam sem bil tu že včeraj."
Za konec pa še pogled naprej. Sogovornik svojo prihodnost vsekakor vidi v Sloveniji: "Svojo kariero bi rad končal v Sloveniji – z delanjem stvari za to državo in o njej. Zelo počaščen pa bi bil tudi, če bi nekega dne dobil slovensko državljanstvo."
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
Kitajci sestavljajo približno petino svetovnega prebivalstva. Seveda vsi ne živijo le na Kitajskem, ampak tudi marsikje drugje in prav zato je zanimivo, da jih v Sloveniji biva le nekaj več kot tisoč. Ti večinoma prihajajo iz mesta Qingtian , ki leži na jugovzhodu države, 500 kilometrov južno od Šanghaja. Ena od njih je tudi Zhanghua Ye, ki je v Slovenijo prišla leta 1996, ko ji je bilo 11 let. Predstavila nam jo bo Andreja Gradišar.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
Neveljaven email naslov