Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Turistična panoga je pred težko nalogo, kako organizirati sezono, da bodo turisti varni. Še vedno ni jasno, kako bodo države odpirale meje, kako bodo postavljale omejitve ter ali bo pretok ljudi veljal za vse države članice Evropske unije. Velik izziv je tudi, kako privabiti turiste ob negotovi gospodarski prihodnosti? Več z dopisniki v oddaji Eppur si muove - in vendar se vrti.
Kakšen bo turizem po koronadobi?
Turistična panoga je pred težko nalogo, kako organizirati sezono, da bodo turisti varni. Še vedno ni jasno, kako bodo države odpirale meje, kako bodo postavljale omejitve ter ali bo pretok ljudi veljal za vse države članice Evropske unije. Velik izziv je tudi, kako privabiti turiste ob negotovi gospodarski prihodnosti? Z dopisniki iz Bruslja Igorjem Juričem, iz Zagreba Tanjo Borčič Bernard in Celovca Petro Kos Gnamuš.
1157 epizod
Eppur si muove - In vendar se vrti, je pred stoletji vzkliknil nesrečni italijanski astronom Galileo. Njegove besede pa so še danes najprimernejši skupni imenovalec za redno tedensko oddajo Zunanjepolitičnega uredništva Radia Slovenija, ki ponuja petnajstminutno vzročno-posledično analizo mednarodnega dogodka ali dogajanja, ki ga v rednih dnevno-informativnih oddajah ni bilo mogoče osvetliti v zadostni meri v tednu. Oddaja v spletu analitičnega besedila, intervjujev s tujimi in domačimi strokovnjaki in analitiki, z neposrednimi udeleženci dogodkov ter z izbrano glasbeno opremo tako ponuja izčrpen odgovor na enega od petih ključnih vprašajev novinarskega dela, namreč zakaj . Zakaj je nek dogodek pomemben, kakšni so vzroki in kakšne bodo posledice, zakaj bo neka ideja našla pot v zgodovino in zakaj neka druga ne.
Turistična panoga je pred težko nalogo, kako organizirati sezono, da bodo turisti varni. Še vedno ni jasno, kako bodo države odpirale meje, kako bodo postavljale omejitve ter ali bo pretok ljudi veljal za vse države članice Evropske unije. Velik izziv je tudi, kako privabiti turiste ob negotovi gospodarski prihodnosti? Več z dopisniki v oddaji Eppur si muove - in vendar se vrti.
Kakšen bo turizem po koronadobi?
Turistična panoga je pred težko nalogo, kako organizirati sezono, da bodo turisti varni. Še vedno ni jasno, kako bodo države odpirale meje, kako bodo postavljale omejitve ter ali bo pretok ljudi veljal za vse države članice Evropske unije. Velik izziv je tudi, kako privabiti turiste ob negotovi gospodarski prihodnosti? Z dopisniki iz Bruslja Igorjem Juričem, iz Zagreba Tanjo Borčič Bernard in Celovca Petro Kos Gnamuš.
Italijanske oblasti v Furlaniji Julijski krajini kljub enakemu številu nezakonitih prihodov tujcev v državo kot minulo leto te dni uvajajo poostren nadzor na 54 kilometrov dolgi meji na Tržaškem Krasu. S tem želijo zmanjšati prihode tujcev po balkanski begunski poti, poleg tega pa zmanjšujejo tudi sredstva, namenjena integraciji priseljencev v italijansko družbo. Odločitev je del nove, manj prijazne deželne in državne politike do priseljencev, ki vključuje tudi odprtje centrov za začasni sprejem. Avtorica oddaje: Mirjam Muženič
Na avstrijskem Koroškem ocenjujejo, da se odnosi med večino in slovensko manjšino izboljšujejo. A kot vse kaže, imajo v dvojezičnih občinah s tem še veliko težav. Ali nemško govoreči prebivalci sploh vedo, katere pravice imajo v dvojezičnih občinah koroški Slovenci? Lahko Slovenci brez zadržkov govorijo slovensko? Katere manjšinske pravice so še kratene in kaj manjšinci pričakujejo od zvezne vlade? Kako med slovensko manjšino sploh zagotoviti ohranitev slovenskega jezika?
Letošnje poletje je nadpovprečno vroče. Številne države v Evropi in tudi drugje so prizadeli hudi gozdni požari in suše. Vse to je spet navedlo na razmišljanja o podnebnih spremembah. Znanstveniki opozarjajo na preveliko segrevanje ozračja, številni, še posebej okoljevarstveniki, pa da se večina držav premalo pripravlja na izvajanje Pariškega sporazuma. Ta bo začel veljati leta 2020, torej časa ni veliko. Tomaž Gerden.
Italijanski hotelirji napovedujejo izredno dobro turistično sezono. Čeprav so jim domači gostje spet začeli uhajati na tuje, v Italijo prihaja vse več gostov od drugod. Pritožujejo se nad oblastmi, ki z obračunanimi turističnimi taksami naredijo premalo dobrega. Okoli šestdeset milijonov tujcev bo skupaj z domačimi gosti tudi letos poskrbelo za desetino bruto domačega proizvoda. Rast turističnega kolača pa v Italiji mnogim ni po godu: mnoga zgodovinska mesta se praznijo – stanovanja domačinov, ki bežijo v predmestja, pa prevzemajo vse bolj drzni in mnogokrat nezakoniti b&b-ji. Avtor: Janko Petrovec.
Predsednik Združenih držav Donald Trump je dodobra razburkal mednarodno gospodarstvo. Ali gre le za branjenje ameriških gospodarskih interesov (stanje ameriškega gospodarstva je zelo dobro) ali pa že za čisti protekcionizem in začetek trgovinskih vojn? Gospodarski spopad med Združenimi državami Amerike in Evropsko unijo sta konec prejšnjega meseca preprečila ali vsaj – z ustanovitvijo posebne, štiri mesece delujoče komisije – odložila predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker in njegov gostitelj Donald Trump. Odnosi na gospodarskem področju so še vedno slabi, saj še veljajo ameriške carine na evropsko jeklo in aluminij. Še bolj napeto je v trgovinskih odnosih med Združenimi državami in Kitajsko, saj tej državi predsednik Trump grozi z novimi uvoznimi dajatvami za kitajske proizvode. Avtorica: Erika Štular.
Turškemu predsedniku Redžepu Tajipu Erdoganu je uspelo tisto, o čemer je vedno sanjal. V rokah ima vse vzvode oblasti. Dobro je izkoristil spodleteli vojaški udar pred dvema letoma, izredne razmere še vedno trajajo. Za zapahi je več deset tisoč njegovih nasprotnikov in kritikov, službe je izgubilo več kot sto dvajset tisoč ljudi. To je nova Turčija, ki se vse bolj oddaljuje od Evrope.
Na že končano svetovno nogometno prvenstvo v Rusiji so se uvrstili šele po dodatnih kvalifikacijah. Selektorja so dobili tako rekoč čez noč. Nekateri igralci so obremenjeni s sodnimi procesi, češ da so sodelovali v finančnih malverzacijah pri svojem transferju v tuje klube. Prihajajo iz države, ki nima nobene športne strategije za mlade, in z nogometne zveze, ki deluje kot zasebni klub pohlepnih posameznikov. Njihov uspeh torej ni nastal ob pomoči države. Nasprotno, uspelo jim je kljub vsem obremenilnim okoliščinam. Hrvaška nogometna reprezentanca je pred dnevi postala druga najboljša na svetu. Kljub porazu v finalu se je v domovino vrnila kot prvakinja, na ulicah in trgih hrvaških mest pa jo je pričakalo več sto tisoč ljudi. Hvaležni, ker so jim nogometaši v zadnjem mesecu in pol omogočili, da so se lahko čutili ponosne na svojo državo. O neverjetnem uspehu reprezentance, njegovih posledicah za hrvaško družbo in o stanju v hrvaškem nogometu pa več v oddaji s Tanjo Borčič Bernard.
Zavezništvo med evropskimi članicami Severnoatlantske zveze in Kanado ter Združenimi državami Amerike na drugi strani se zdi trenutno zelo krhko. Vodilni evropski politični predstavniki so pred obiskom Stare celine ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu razlagali, naj vendarle razmisli o tem, kdo in zakaj so zavezniške države ZDA in zakaj nekatere to niso. Poudarili so, da je Evropska unija trenutno ključna zaveznica Združenih držav Amerike. Spraševanja o trdnosti vezi med evropskimi zaveznicami in ZDA pa kljub vrhu Severnoatlantske zveze ostajajo še naprej. Avtor: Matjaž Trošt.
Potem ko je zaradi korupcije odneslo prejšnjega španskega premiera Mariana Rajoya, je Španija prejšnji mesec dobila novo vlado pod vodstvom Socialista Pedra Sancheza. Prvi vtisi so pozitivni: poudarjanje politike enakopravnosti spolov, human odnos do beguncev, ki so ostali sredi Sredozemskega morja, začetek dialoga s katalonskimi oblastmi in pa obsodba frankističnega režima. Sanchez naj bi na čelu vlade ostal do leta 2020, ko se izteče mandat sedanjemu parlamentu. A njegova Socialistična stranka ima v 350-članskem parlamentu le 84 sedežev. Avtorica: Špela Novak.
Medtem ko Evropska unija še naprej predvsem razpravlja o skupnih ukrepih, ki bi zajezili število nelegalnih prehodov meje, o skupni azilni politiki, kvotah, ki so Unijo razdelile, so države, ki so za begunce in migrante zadnja postaja pred poskusom nezakonitega vstopa v Evropsko unijo, pogosto prepuščene same sebi. Tudi Bosna in Hercegovina, ki je letos zabeleželila več kot 7000 nezakonitih prehodov meje. Ob tem pa je doseči konsenz v globoko razdeljeni državi, ki se približuje volitvam, skoraj nemogoče. Ljudje iz Pakistana, Afganistana, Iraka, Sirije, severnoafriških držav so napolnili predvsem sever države, Bihać in Veliko Kladušo. Številni čakajo po parkih, na ulicah, v šotoriščih, polporušenih stavbah in mnogi so že poskusili naprej, a so jih ustavili na Hrvaškem ali v Sloveniji. Iz Sarajeva sporočajo, da ne nameravajo postati nekakšen hot-spot, hkrati pa jim za varovanje mej in oskrbo beguncev in migrantov zmanjkuje denarja, ljudi, pa tudi volje. Avtor oddaje: Boštjan Anžin.
Britanci bodo 29. marca 2019 prekinili članstvo v Evropski Uniji, dogovor o tem pa naj bi bil sklenjen do okrobra letos. Kaj to pomeni, za zdaj ne ve nihče, še najmanj pa volivci, ki so na referendumu pred dvema letoma podprli izstop iz Unije. Nerešeno ostaja vprašanje meje s Severno Irsko in Irsko, carinskega sistema in drugih. Preverili smo, kako potekajo priprave na izstop in tudi, kakšno je vzdušje v britanskem vstopnem pristanišču Dover. Avtorica oddaje: Nina Kojima.
Begunci v Grčiji so pozabljena zgodba, še posebej na otoku Lezbos, kjer jih životari več kot devet tisoč. Nihče se zanje ne zmeni kaj dosti. Atene so daleč, zahod in sever Evrope še dlje. Samo letos je iz Turčije na grško stran pribežalo pet tisoč ljudi. Suhoparna in nepopolna statistika beleži, da je samo v ožini med turško obalo in Lezbosom v zadnjih treh letih utonilo najmanj 500 beguncev. Pred nekaj tedni so v največjem kraju na otoku izbruhnili spopadi med afganistanskimi begunci in neofašističnimi hordami. Matej Šurc je obiskal največje begunsko taborišče na Lezbosu, v katerem sta slovenska človekoljubna delavca najbolj ranljivim družinam podarila otroške vozičke.
Bodo ameriške carine na evropsko jeklo in aluminij sprožile trgovinsko vojno? Sta Evropska unija in Združene države Amerike še zaveznici in partnerici, čeprav se razhajata na vse več področjih – pri trgovinskih vprašanjih, spoštovanju iranskega jedrskega sporazuma, boju proti podnebnim spremembam? Kaj Evropo skrbi bolj – spodkopavanje na pravilih utemeljene svetovne gospodarske ureditve ali konkretne posledice odločitev ameriškega predsednika Trumpa na evropsko gospodarstvo? Ali Evropska unija sploh ima orodje, s katerim se lahko učinkovito upre Trumpovim potezam? In ker je v vsaki stvari tudi nekaj dobrega: je Evropska unija zaradi vsega tega res strnila vrste in utrdila enotnost? Avtorica: Erika Štular.
Kljub stalnim pretresom v načrtovanju srečanja med ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom in severnokorejskim voditeljem Kim Jong unom 12. junija v Singapurju, in njunem pogostem ustvarjanju vtisa, da srečanje visi na nitki, obstaja velika verjetnost, da se bosta nenavadna voditelja teh dveh držav vendarle srečala. Večje vprašanje pa je, kaj se bo zgodilo po tem, skoraj zagotovo pa kratkoročno – jedrske razorožitve ni pričakovati. Pričakovanja obeh voditeljev, še posebej ameriškega predsednika Donalda Trumpa, so velika, prav tako je veliko razlogov, ki vzbujajo dvom v to, da se je Pjongjang v resnici pripravljen odpovedati jedrskemu orožju. Rajka Pervanje.
Izrael praznuje 70 let. A z rojstvom judovske države se je rodil tudi spor, ki je globoko zaznamoval ves Bližnji vzhod. V vojnah z Arabci, ki so sledile razglasitvi države, si je Izrael vsakič pridobil več ozemlja. Za palestinsko državo ga je tako ostalo bore malo, po mnenju številnih Palestincev, je rešitev v obliki dveh držav že dolgo mrtva. Številni zdaj verjamejo, da bi pravična rešitev bila ena država, kjer bi vsi državljani Palestinci in Izraelci bili enakovredni, imeli bi enake pravice in priložnosti. V tokratni oddaji se bomo sprehodili skozi zgodovino Izraela, okupacije palestinskih ozemelj in vse do odprtja ameriškega veleposlaništva v Jeruzalemu, s katerim je predsednik Trump zgolj dal olja na ogenj. In morda dolgoletnemu sporu tudi novo dinamiko. Karmen Švegl.
Evropska unija je v Sofiji po desetletju in pol na posebnem vrhu gostila politična vodstva držav Zahodnega Balkana. Njihova želje za članstvo v Evropski uniji so v zadnjem času zbledele, ne samo zaradi njihovih notranjih težav, ampak tudi zaradi neodločne in medle politike EU do tega dela sveta. Zdaj naj bi se to spremenilo, ne samo z gospodarsko pomočjo, ampak tudi z bolj aktivnim delovanjem Evropske unije pri reševanju različnih sporov med balkanskimi državami. Zahodni Balkan je zaradi številnih nerešenih vprašanj, denimo v Bosni in Hercegovini, zdaj bolj krizno žarišče kot območje, ki se v miru in dejavno pripravlja na vstop v Evropsko unijo. Avtor: Boštjan Anžin.
Italija se že dobra dva meseca, odkar na volitvah nobeden od treh strankarskih blokov ni dobil potrebne večine za samostojno vladanje, spopada s hudo politično krizo. Zadnji dnevi so prinesli pogajalski napredek med populističnim Gibanjem petih zvezd in evroskeptično Ligo, toda kam bo državo peljala njuna vlada, če bo do nje res prišlo? V senci političnih razprtij ostaja italijansko gospodarstvo, ki – kot politika – ni pripravljeno na nujne strukturne reforme, pesti pa ga še najmanj demografski primanjkljaj. Italija ima trenutno najnižjo rast gospodarstva v Evropi. Kakšne so torej njene perspektive? Več: Janko Petrovec.
Leto dni po vselitvi Emmanuela Macrona v Elizejsko palačo je državo, ki jo vodi mladi predsednik, preplavil val nezadovoljstva. Stavke delavcev in študentske zasedbe univerz so skupni imenovalec Macronove Francije in tiste pred natanko 50-imi leti, ko so majski dogodki začasno iztirili De Gaulov režim, a poskrbeli za trajno preobrazbo družbe. Kaj je ostalo od dediščine maja ’68? Je obveljala za zakladnico, iz katere Francozi vlečejo navdih v trenutkih družbenega obupa, ali pa je za kičasto dekoracijo vstajnikov, ob kateri vsakokratni oblastnik zgolj zamahne z roko in izpelje začrtano reformo? Avtor: Luka Robida.
Kakšna bo preobrazba? Po večmesečnem čakanju na novo nemško vlado se v Evropski uniji zdaj začenjajo razprave o tem, kakšen obraz naj si po britanskem izstopu ter pred novimi volitvami v Evropski parlament nadene najuspešnejši mirovni projekt v zgodovini. Preobrazba je ključna beseda tako rekoč vseh političnih nastopov vodilnih predstavnikov članic Unije in evropskih ustanov. Obstajajo različni predlogi, še najbolj znano in pomembno je dogovarjanje Nemčije in Francije. Avtor: Matjaž Trošt.
Napad ZDA, Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske ter Francije na sirske cilje, povezane z izdelavo kemičnega orožja, je izzval ostre kritike sirskega režima, Rusije in Irana. Hkrati pa so se okrepili tudi diplomatski napori za končanje vojne v Siriji. Ta je v sedmih letih zahtevala več kot pol milijona življenj, 11 milijonov ljudi je postalo beguncev. Kljub tej veliki človeški tragediji v Siriji še vedno potekajo spopadi in je še daleč od miru in politične rešitve krize. Avtorji oddaje: Edvard Žitnik, Karmen Švegl, Vlasta Jeseničnik.
Neveljaven email naslov