Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
13-ega julija, na 100-to obletnico požiga tržaškega Narodnega doma, naj bi Italija končno vrnila lastništvo stavbe slovenski narodni skupnosti. Ob tej priložnosti se bosta na slovesnosti v Trstu sešla predsednika obeh držav, Borut Pahor in Sergio Mattarella. Kdaj bo Narodni dom zasijal v novi podobi? Kaj naj bi vseboval? Katere ovire so še na poti do dejanske vrnitve palače v slovenske roke? Več v oddaji Eppur si muove - In vendar se vrti. Avtor je Blaž Ermenc.
Ob 100-ti obletnici požiga doma v Trstu srečanje predsednikov Slovenije in Italije
13-ega julija, na 100-to obletnico požiga tržaškega Narodnega doma, naj bi Italija končno vrnila lastništvo te mogočne stavbe slovenski narodni skupnosti. Ob tej priložnosti se bosta na slovesnosti v Trstu sešla predsednika obeh držav, Borut Pahor in Sergio Mattarella. Kdaj bo Narodni dom zasijal v novi podobi? Kaj naj bi vseboval? Katere ovire so še na poti do dejanske vrnitve palače v slovenske roke? Več v oddaji Eppur si muove – In vendar se vrti. Avtor je Blaž Ermenc.
1157 epizod
Eppur si muove - In vendar se vrti, je pred stoletji vzkliknil nesrečni italijanski astronom Galileo. Njegove besede pa so še danes najprimernejši skupni imenovalec za redno tedensko oddajo Zunanjepolitičnega uredništva Radia Slovenija, ki ponuja petnajstminutno vzročno-posledično analizo mednarodnega dogodka ali dogajanja, ki ga v rednih dnevno-informativnih oddajah ni bilo mogoče osvetliti v zadostni meri v tednu. Oddaja v spletu analitičnega besedila, intervjujev s tujimi in domačimi strokovnjaki in analitiki, z neposrednimi udeleženci dogodkov ter z izbrano glasbeno opremo tako ponuja izčrpen odgovor na enega od petih ključnih vprašajev novinarskega dela, namreč zakaj . Zakaj je nek dogodek pomemben, kakšni so vzroki in kakšne bodo posledice, zakaj bo neka ideja našla pot v zgodovino in zakaj neka druga ne.
13-ega julija, na 100-to obletnico požiga tržaškega Narodnega doma, naj bi Italija končno vrnila lastništvo stavbe slovenski narodni skupnosti. Ob tej priložnosti se bosta na slovesnosti v Trstu sešla predsednika obeh držav, Borut Pahor in Sergio Mattarella. Kdaj bo Narodni dom zasijal v novi podobi? Kaj naj bi vseboval? Katere ovire so še na poti do dejanske vrnitve palače v slovenske roke? Več v oddaji Eppur si muove - In vendar se vrti. Avtor je Blaž Ermenc.
Ob 100-ti obletnici požiga doma v Trstu srečanje predsednikov Slovenije in Italije
13-ega julija, na 100-to obletnico požiga tržaškega Narodnega doma, naj bi Italija končno vrnila lastništvo te mogočne stavbe slovenski narodni skupnosti. Ob tej priložnosti se bosta na slovesnosti v Trstu sešla predsednika obeh držav, Borut Pahor in Sergio Mattarella. Kdaj bo Narodni dom zasijal v novi podobi? Kaj naj bi vseboval? Katere ovire so še na poti do dejanske vrnitve palače v slovenske roke? Več v oddaji Eppur si muove – In vendar se vrti. Avtor je Blaž Ermenc.
Sredi aprila leta 1989, ko so množične demonstracije pretresale komunistične sisteme v Evropi, so se tudi v Pekingu začeli pro-demokratični protesti. Zahteve študentov po političnih in socialnih reformah so razdelile komunistično partijo, vendar je zmagala njena trda politika, ki se je na miroljubne protestnike na Trgu nebeškega miru spravila s tanki in brzostrelkami. 30 let pozneje je ta tema na Kitajskem še vedno precejšen tabu, o številu žrtev pa le ugibamo.
Eppur si muove - In vendar se vrti, je pred stoletji vzkliknil nesrečni italijanski astronom Galileo. Njegove besede pa so še danes najprimernejši skupni imenovalec za redno tedensko oddajo Zunanjepolitičnega uredništva Radia Slovenija, ki ponuja petnajstminutno vzročno-posledično analizo mednarodnega dogodka ali dogajanja, ki ga v rednih dnevno-informativnih oddajah ni bilo mogoče osvetliti v zadostni meri v tednu. Oddaja v spletu analitičnega besedila, intervjujev s tujimi in domačimi strokovnjaki in analitiki, z neposrednimi udeleženci dogodkov ter z izbrano glasbeno opremo tako ponuja izčrpen odgovor na enega od petih ključnih vprašajev novinarskega dela, namreč zakaj . Zakaj je nek dogodek pomemben, kakšni so vzroki in kakšne bodo posledice, zakaj bo neka ideja našla pot v zgodovino in zakaj neka druga ne.
41-letni ukrajinski komik in igralec Volodimir Zelenski je prisegel kot šesti predsednik samostojne Ukrajine. Simpatični igralec je doslej predsednika države igral le v priljubljeni televizijski seriji Služabnik ljudstva. Zelenski obljublja, da se bo boril proti korupciji, ustavil prelivanje krvi na vzhodu države in da ne bo dovolil, da bi se oligarhi vmešavali v politiko. Kritiki pa opozarjajo, da je tesno povezan z vplivnim oligarhom Igorjem Kolomojskim. Kaj od novega predsednika pričakujejo Ukrajinci in kako si bodo zapomnili Petra Porošenka, ki se poslavlja po petih letih predsednikovanja?Kolomojskim. Kaj od novega predsednika pričakujejo Ukrajinci?
Tokratne evropske volitve, ki bodo v Evropski uniji potekale od 23. do 26. maja, naj bi bile prelomne za prihodnost Evropske unije. Ta edinstveni projekt miru in blaginje je zaradi pohoda razdiralnih političnih skrajnih in nacionalističnih političnih sil ogrožen. Kampanja v vseh državah članicah je že v polnem razmahu. S pomočjo dopisnikov bomo v oddaji Eppur si muove pogledali, katere so osrednje predvolilne teme in kolikšno je sploh zanimanje državljanov za volitve v Nemčiji, Franciji, Italiji, Avstriji in na Hrvaškem.
Z aretacijo katalonskih političnih in civilnodružbenih voditeljev, proti katerim zdaj v Madridu poteka sodni proces, so španske oblasti katalonskemu osamosvojitvenemu gibanju zadale močan udarec. A želja po samoodločbi ostaja in z njo prepričanje večine Kataloncev, da je konflikt mogoče rešiti le z referendumom, ki bi ga kot zakonitega priznal tudi Madrid. Glede na politične razmere v Španiji pa je to v tem hipu neizvedljivo.
Redkokateri nacionalni projekt je povzročil toliko razburjenja in groženj ter poskrbel za toliko užaljenosti med nekaterimi članicami Unije kot plinovod Severni tok 2. Tisoč 230 kilometrov dolg plinovod, ki bo iz Rusije, pod baltskim morjem, priskrbel energetsko varnost Nemčiji, je njen energetski projekt, pri graditvi katerega se ni veliko ozirala na pomisleke evropskih partneric. Poskrbela je celo za to, da te prek evropskih institucij nimajo veliko besede pri soodločanju. V projektu, vrednem približno 8 milijard evrov, so udeležena zahodnoevropska podjetja, Nemčija pa naj bi si, kot največja porabnica zemeljskega plina v Evropi, s plinovodom povečala energetsko varnost. Kritiki pravijo, da bo postala evropski energetski hegemon. V tokratnem Eppur si muove o enem največjih projektov v Evropi.
Medtem ko se v državah članicah Evropske unije pripravljajo na volitve, dogajanje pozorno spremljajo tudi na Zahodnem Balkanu. Širitev Unije že dolgo ni prednostna naloga Bruslja, z novo Evropsko komisijo, ki se bo ukvarjala z brexitom in napetostmi znotraj povezave, pa bi bila lahko evropska pot kandidatk in tistih držav, ki bi to rade postale, še bolj negotova. Kakšni so odnos do Unije, pričakovanja in spremembe, ki jih s pomočjo osemindvajseterice doživljajo na Balkanu, kako se počutijo ob številnih predsodkih in odmikanju datuma, ko bi Unija lahko prve od njih sprejela medse?
Matteo Salvini je 46-letni vodja najstarejše od aktualnih političnih strank Italije. V šestih letih, odkar jo je prevzel, je glasno in zaletavo politično formacijo, ki je svoj uspeh utemeljila na razpihovanju avtonomističnih čustev severa države, povsem preoblikoval. Nič več »severna« Liga si je našla nove nasprotnike – migrante, Rome, elite in bruseljsko birokracijo. Zdaj je Salvini pred svojo največjo preizkušnjo: evropskimi volitvami. Njegova ambicija je jasna: uničiti koalicijo med evropsko ljudsko stranko in socialisti ter prevzeti mesto predsednika Evropske komisije. Mu bo uspelo?
Množični protesti v Alžiriji tudi po odstopu predsednika Abdelaziza Buteflike ne pojenjajo. Protestniki zahtevajo odstop celotnega režima. 82-letnemu predsedniku, ki je bil na oblasti kar dve desetletji, starejša generacija pripisuje zasluge za končanje krvave državljanske vojne, mlajša generacija pa mu očita, da je dopustil razrast korupcije in tajkunov ter pozabil na razvoj države. Alžirija se kljub naftnemu bogastvu sooča z gospodarskimi težavami in visoko brezposelnostjo mladih. Avtorica: Karmen Švegl
Prejšnji mesec smo po vsem svetu lahko spremljali podnebne shode mladih, ki zahtevajo ukrepe za omejitev podnebnih sprememb. Čeprav se po eni strani zdi, da so zanikovalci podnebnih sprememb – tudi med vodilnimi političnimi odločevalci – vse glasnejši, pa takšna gibanja kažejo, da se resnosti problema vendarle zaveda vse več ljudi. Na to kažejo tudi številne tožbe, ki jih proti svojim vladam vlagajo okoljevarstvene organizacije – in nizozemsko sodišče je pred meseci v svoji zgodovinski sodbi podnebne spremembe prvič prepoznalo kot vprašanje človekovih pravic. Avtorica: Špela Novak
Britanska politika, ki je bila v zadnjih tednih sposobna sporočiti le to, česa si ne želi, bo morala ta teden brez dvoma določiti prihodnost svoje države. Premierka Theresa May je Evropsko unijo zaradi političnega zastoja v britanskem parlamentu zaprosila za trimesečno preložitev brexita, a evropski voditelji so ji jasno povedali, da si zdajšnje agonije z brexitom ne želijo spremljati dlje kot do evropskih volitev. Bodo Britanci v zadnjem trenutku vendarle podprli ločitveni dogovor? Je britanska premierka morda pripravljena preklicati brexit? Se lahko zgodi izstop brez dogovora? Vsa Evropa pričakuje odgovore. Jasno pa je že, da je brexit povzročil politični kaos na Otoku, v britansko družbo pa vnesel delitve, kakršnih ni bilo že desetletja. Avtor: Adrijan Bakič
Kitajska je v luči grožnje dodatnega zvišanja carin v okviru trgovinske vojne z Združenimi državami Amerike končala redno letno zasedanje kitajskega ljudskega kongresa. Kitajski glasovalni stroj je potrdil številne Washingtonu všečne zakone, vendar ali bo to dovolj za končanje ameriško-kitajske trgovinske vojne? Več pa z Rajko Pervanje v oddaji Eppur si muove – In vendar se vrti.
Madžarska naj bi letos začela graditi jedrsko elektrarno Paks 2, ki bo kar trikrat zmogljivejša od Jedrske elektrarne Krško. Ko so Američani v Sloveniji leta 1983 zgradili krško nuklearko, je približno sto kilometrov južno od Budimpešte že leto dni obratovala prva jedrska elektrarna Paks 1, ki jo je zgradila Rusija. Za zdaj obratujejo štirje reaktorji, ki skupaj proizvedejo 2000 megavatov električne energije. Rusko podjetje Rosatom pa naj bi letos začelo graditi kompleks dveh 1200-megavatnih reaktorjev, ki bosta proizvedla trikrat več elektrike, kot je proizvedejo v Krškem. Objekt Paks je od Ljubljane oddaljen 340 kilometrov. Razen javne obravnave projekta na ministrstvu za okolje leta 2015 v Sloveniji o novi megaelektrarni ni bilo mogoče zaslediti novic. Madžarske nevladne organizacije opozarjajo, da je projekt netransparenten, neekonomičen in zavit v tančico skrivnosti, država pa z njim odkrito vzpostavlja še močnejše energetske vezi z Rusijo. Oddajo je pripravil dr. Blaž Mazi.
Malta je v preteklih desetletjih svoje gospodarstvo usmerila v storitvene dejavnosti. Če je bilo načrtovanje pod konservativnimi vladami Nacionalistične stranke, ki je državi vladala do leta 2014, še zmerno, je v zadnji petih letih postalo divje. Malta bliskovito spreminja svojo zakonodajo in ponuja zanimivo okolje za raznolične finančne in spletne storitve. Država zdaj orje ledino pri reguliranju tehnologij veriženja blokov in kripto valut – medtem ko 14 odstotkov njenega gospodarstva temelji na spletnem igralništvu in prodaji potnih listov. Malta sodi med najbolj onesnažene države Unije, in to ne samo zaradi prometa: pranje denarja in politična korupcija sta vrgla zloveščo senco čez lepote tega sredozemskega otoka, ki jih uničuje podivjani gradbeniški bum. Nenazadnje – eno ime: Daphne Caruana Galizia. Brez afer, ki jih je sprožila, bi mednarodna javnost o Malti še vedno razmišljala kot o letoviški destinaciji radoživih Britancev. Malto je obiskal Janko Petrovec.
Medtem ko Islamska država na vzhodu Sirije bije zadnjo bitko proti kurdskimi borci za svoj obstoj, pri tem pa še zadnje civiliste uporablja za živi ščit, mednarodno javnost razburja vprašanje, kaj storiti s tujimi borci, s prestopniki in njihovimi družinami, dekleti, ki so se podala v kalifat? Evropske države bi jim nerade znova odprle vrata, ameriški predsednik Donald Trump pa grozi, da bodo Američani pred umikom iz Sirije borce preprosto morali izpustiti na prostost, če jih evropske države ne bodo sprejele in postavile pred svoja sodišča. Oddajo je pripravila Karmen Švegl.
Ulice Beograda in še 40 srbskih mest vsako soboto že skoraj tri mesece preplavijo protestniki. »Eden od petih milijonov« je njihovo geslo, saj je predsednik Aleksandar Vučić izjavil, da se lahko na ulice zgrne pet milijonov protestnikov, vendar ne bo izpolnil nobene od njihovih zahtev. Protestniki zahtevajo konec, kot pravijo, avtoritarnega režima Vučića, ki naj bi si podredil večino medijev in vladal z ustrahovanjem drugače mislečih. Ali protesti lahko ogrozijo vladanje Vučića, ki bi na morebitnih volitvah prepričljivo zmagal, za svojo politiko, predvsem približevanje Evropski uniji in reševanje vprašanja Kosova, pa ima tudi podporo Unije? Po odgovore se je podal Boštjan Anžin.
Vojna proti drogam in korupciji, ki ju filipinski predsednik Rodrigo Duterte že dve leti in pol izvaja dobesedno, ni prinesla izboljšanja. In medtem ko Filipine prečesavajo vodi smrti, južni del te države, kljub političnim naporom za izboljšanje razmer v katerih živijo tamkajšnji muslimanski prebivalci na jugu države, vse bolj padajo pod vpliv Islamske države. Avtorica oddaje je Rajka Pervanje.
Ruska republika Saha Jakutija je največja ruska regija z več kot tremi milijoni kvadratnih kilometrov, najbolj mrzla ruska regija in zaradi svojih naravnih bogastev nafte, plina, premoga, diamantov, zlata in srebra ena najbogatejših regij. V tej republiki so našli največ ostankov mamutov, ki so nekoč živeli v severni Ameriki, Aziji in severni Evropi. V deželi rek in jezer živi kar 120 različnih narodnosti – največ je Jakutov in Rusov. Tam je bila Vlasta Jeseničnik.
Z dolinskega dna v Davosu se ne odpira širok panoramski pogled, a pod vršaci vzhodnih švicarskih Alp vsako leto nastaja vizija sveta. Davos leži proč od obljudenega sveta, kako daleč od ljudi pa je tamkajšnji Svetovni gospodarski forum? Kako vidijo svet vodilni svetovni politiki, gospodarstveniki in drugi pomembneži? Toda nimajo vsi časa za klepet o prihodnosti planeta, saj se spopadajo s težavami doma, francoski predsednik Macron z rumenimi jopiči, britanska premierka Mayeva z brexitom, ameriški predsednik Trump pa ima težave z vsem svetom. Oddajo je pripravil Luka Robida.
Iz Hrvaške se je v preteklih petih letih izselilo kar 14 odstotkov državljanov, kažejo podatki Eurostata. Ob negativnem naravnem prirastu v vseh županijah je tako demografska katastrofa ta hip največja težava, s katero se spopada naša južna soseda. Skrb vzbujajoč je podatek, da se množično izseljujejo mladi, predvsem družine z otroki, torej delovno sposobna generacija. Od njih pa je odvisen tudi zdravstveni in pokojninski sistem države. Demografi, ki opozarjajo na problem izumiranja hrvaškega naroda, menijo, da oblast nima dovolj politične moči za ukrepe, s katerimi bi ustavila ta negativen trend. Več pa Tanja Borčič Bernard.
Neveljaven email naslov