Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
1163 epizod
1163 epizod
Eppur si muove - In vendar se vrti, je pred stoletji vzkliknil nesrečni italijanski astronom Galileo. Njegove besede pa so še danes najprimernejši skupni imenovalec za redno tedensko oddajo Zunanjepolitičnega uredništva Radia Slovenija, ki ponuja petnajstminutno vzročno-posledično analizo mednarodnega dogodka ali dogajanja, ki ga v rednih dnevno-informativnih oddajah ni bilo mogoče osvetliti v zadostni meri v tednu. Oddaja v spletu analitičnega besedila, intervjujev s tujimi in domačimi strokovnjaki in analitiki, z neposrednimi udeleženci dogodkov ter z izbrano glasbeno opremo tako ponuja izčrpen odgovor na enega od petih ključnih vprašajev novinarskega dela, namreč zakaj . Zakaj je nek dogodek pomemben, kakšni so vzroki in kakšne bodo posledice, zakaj bo neka ideja našla pot v zgodovino in zakaj neka druga ne.
Grčija je v letih dolžniške in finančne krize postala sinonim gospodarske in finančne krize, stomilijardnih posojil in strogih varčevalnih ukrepov. Pred dnevi je dobila novo vlado. Vodja Nove demokracije Kiriakos Micotakis obljublja gospodarski preporod, hitrejšo rast in boljše življenje. Na oblast se tako vrača tradicionalna stranka in ena najmočnejših političnih družin v državi. Aleksis Cipras in njegova levičarska Siriza, ki sta na oblast prišla z nasprotovanjem strogim ukrepom, a sta jih bila nato prisiljena izvajati, nista dobila vnovične priložnosti. Analitiki pravijo, da državljani po desetletju slabih novic le vidijo luč na koncu predora, a da ostajajo globoko v njem. Avtor oddaje Eppur si muove je Boštjan Anžin.
Pred stotimi leti se je končalo »dolgo« 19. stoletje, kot je trdil znameniti britanski zgodovinar Eric Hobsbawm. Leta 1918 se je končala prva svetovna vojna. Leta 1919 se je začela Pariška mirovna konferenca, na kateri so z mukotrpnimi pogajanji oblikovali mirovne pogodbe s poraženimi državami. Imperiji so padli, nastale so nove države, z njimi pa nove meje. Pred dnevi smo se spomnili prve pogodbe, ki je takrat ukrojila podobo Evrope, Versajske mirovne pogodbe z Nemčijo, podpisane 28. junija 1919. Čeprav je »kratko« 20. stoletje vsaj tako korenito poseglo na evropski politični zemljevid in v zgodovinski spomin Stare celine, seveda tudi Slovencev, se leta 2019 očitno znova sprašujemo, ali morda komu ne ustrezajo meje, začrtane pred približno stotimi leti. Razumljivo je, da se narod, ki je tako težko prišel do lastne države, kot Slovenci, z občutljivostjo odziva na mejna vprašanja. Obenem pa ukvarjanje z mejami v času, ko naj bi bile v Evropski uniji to le administrativne ločnice in ne ovire, v sodobni razmislek vnaša noto paradoksalnosti.
Slovenski rojaki v sosednji Furlaniji Julijski krajini v vroče poletje vstopajo z afero registra društev na Videmskem, ki gojijo krajevna slovenska narečja, vendar se njihovi člani ne počutijo Slovence in delujejo celo Slovencem nenaklonjeno ali že kar sovražno. Počitniško brezskrbnost pa zmanjšuje tudi predlog trojice desničarskih poslancev obmejne dežele v rimskem parlamentu o spremembi državnega zaščitnega zakona za italijanske državljane slovenske narodne skupnosti. Prva preizkušnja rojakom ponuja tri pomembna spoznanja, ki bi jih bilo smiselno udejanjiti takrat, ko bo na dnevnem redu tudi drugi poskus poseganja v pravni položaj in narodnostno zaščito.
»Eppur si muove - In vendar se vrti,« je pred stoletji vzkliknil nesrečni italijanski astronom Galileo Galilei. Njegove besede pa so še danes najprimernejši skupni imenovalec za analizo mednarodnega dogajanja, ki ga ponujamo v istoimenski oddaji. Splet analitičnega besedila, intervjujev s tujimi in domačimi strokovnjaki in analitiki in z neposrednimi udeleženci dogodkov daje izčrpen odgovor na enega od petih ključnih vprašajev novinarskega dela, namreč zakaj . Zakaj je nek dogodek pomemben, kakšni so vzroki in kakšne bodo posledice, zakaj bo neka ideja našla pot v zgodovino in zakaj neka druga ne? Ob ponedeljkih ob 14.30 na Prvem.
Eppur si muove - In vendar se vrti, je pred stoletji vzkliknil nesrečni italijanski astronom Galileo. Njegove besede pa so še danes najprimernejši skupni imenovalec za redno tedensko oddajo Zunanjepolitičnega uredništva Radia Slovenija, ki ponuja petnajstminutno vzročno-posledično analizo mednarodnega dogodka ali dogajanja, ki ga v rednih dnevno-informativnih oddajah ni bilo mogoče osvetliti v zadostni meri v tednu. Oddaja v spletu analitičnega besedila, intervjujev s tujimi in domačimi strokovnjaki in analitiki, z neposrednimi udeleženci dogodkov ter z izbrano glasbeno opremo tako ponuja izčrpen odgovor na enega od petih ključnih vprašajev novinarskega dela, namreč zakaj . Zakaj je nek dogodek pomemben, kakšni so vzroki in kakšne bodo posledice, zakaj bo neka ideja našla pot v zgodovino in zakaj neka druga ne.
Evropska unija pripravlja strategijo razogljičenja družbe do leta 2050. To pomeni obsežne spremembe v prometu, energetiki, kmetijstvu in industriji. Na ta cilj se pripravlja tudi Slovenija. Začetek je bil slab, saj je naša država v primerjavi z drugimi članicami v Bruselj poslala najslabši osnutek energetsko-podnebnega načrta. Izboljšati ga bo morala do konca tega leta, ko bo Državni zbor moral sprejeti podnebni zakon. Potem pa bo sledilo oblikovanje konkretne strategije in novih ukrepov za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov in drugih dejanj, ki bodo do srede stoletja pripeljali do ogljično nevtralne družbe.
Sredi aprila leta 1989, ko so množične demonstracije pretresale komunistične sisteme v Evropi, so se tudi v Pekingu začeli pro-demokratični protesti. Zahteve študentov po političnih in socialnih reformah so razdelile komunistično partijo, vendar je zmagala njena trda politika, ki se je na miroljubne protestnike na Trgu nebeškega miru spravila s tanki in brzostrelkami. 30 let pozneje je ta tema na Kitajskem še vedno precejšen tabu, o številu žrtev pa le ugibamo.
Eppur si muove - In vendar se vrti, je pred stoletji vzkliknil nesrečni italijanski astronom Galileo. Njegove besede pa so še danes najprimernejši skupni imenovalec za redno tedensko oddajo Zunanjepolitičnega uredništva Radia Slovenija, ki ponuja petnajstminutno vzročno-posledično analizo mednarodnega dogodka ali dogajanja, ki ga v rednih dnevno-informativnih oddajah ni bilo mogoče osvetliti v zadostni meri v tednu. Oddaja v spletu analitičnega besedila, intervjujev s tujimi in domačimi strokovnjaki in analitiki, z neposrednimi udeleženci dogodkov ter z izbrano glasbeno opremo tako ponuja izčrpen odgovor na enega od petih ključnih vprašajev novinarskega dela, namreč zakaj . Zakaj je nek dogodek pomemben, kakšni so vzroki in kakšne bodo posledice, zakaj bo neka ideja našla pot v zgodovino in zakaj neka druga ne.
41-letni ukrajinski komik in igralec Volodimir Zelenski je prisegel kot šesti predsednik samostojne Ukrajine. Simpatični igralec je doslej predsednika države igral le v priljubljeni televizijski seriji Služabnik ljudstva. Zelenski obljublja, da se bo boril proti korupciji, ustavil prelivanje krvi na vzhodu države in da ne bo dovolil, da bi se oligarhi vmešavali v politiko. Kritiki pa opozarjajo, da je tesno povezan z vplivnim oligarhom Igorjem Kolomojskim. Kaj od novega predsednika pričakujejo Ukrajinci in kako si bodo zapomnili Petra Porošenka, ki se poslavlja po petih letih predsednikovanja?Kolomojskim. Kaj od novega predsednika pričakujejo Ukrajinci?
Tokratne evropske volitve, ki bodo v Evropski uniji potekale od 23. do 26. maja, naj bi bile prelomne za prihodnost Evropske unije. Ta edinstveni projekt miru in blaginje je zaradi pohoda razdiralnih političnih skrajnih in nacionalističnih političnih sil ogrožen. Kampanja v vseh državah članicah je že v polnem razmahu. S pomočjo dopisnikov bomo v oddaji Eppur si muove pogledali, katere so osrednje predvolilne teme in kolikšno je sploh zanimanje državljanov za volitve v Nemčiji, Franciji, Italiji, Avstriji in na Hrvaškem.
Z aretacijo katalonskih političnih in civilnodružbenih voditeljev, proti katerim zdaj v Madridu poteka sodni proces, so španske oblasti katalonskemu osamosvojitvenemu gibanju zadale močan udarec. A želja po samoodločbi ostaja in z njo prepričanje večine Kataloncev, da je konflikt mogoče rešiti le z referendumom, ki bi ga kot zakonitega priznal tudi Madrid. Glede na politične razmere v Španiji pa je to v tem hipu neizvedljivo.
Redkokateri nacionalni projekt je povzročil toliko razburjenja in groženj ter poskrbel za toliko užaljenosti med nekaterimi članicami Unije kot plinovod Severni tok 2. Tisoč 230 kilometrov dolg plinovod, ki bo iz Rusije, pod baltskim morjem, priskrbel energetsko varnost Nemčiji, je njen energetski projekt, pri graditvi katerega se ni veliko ozirala na pomisleke evropskih partneric. Poskrbela je celo za to, da te prek evropskih institucij nimajo veliko besede pri soodločanju. V projektu, vrednem približno 8 milijard evrov, so udeležena zahodnoevropska podjetja, Nemčija pa naj bi si, kot največja porabnica zemeljskega plina v Evropi, s plinovodom povečala energetsko varnost. Kritiki pravijo, da bo postala evropski energetski hegemon. V tokratnem Eppur si muove o enem največjih projektov v Evropi.
Medtem ko se v državah članicah Evropske unije pripravljajo na volitve, dogajanje pozorno spremljajo tudi na Zahodnem Balkanu. Širitev Unije že dolgo ni prednostna naloga Bruslja, z novo Evropsko komisijo, ki se bo ukvarjala z brexitom in napetostmi znotraj povezave, pa bi bila lahko evropska pot kandidatk in tistih držav, ki bi to rade postale, še bolj negotova. Kakšni so odnos do Unije, pričakovanja in spremembe, ki jih s pomočjo osemindvajseterice doživljajo na Balkanu, kako se počutijo ob številnih predsodkih in odmikanju datuma, ko bi Unija lahko prve od njih sprejela medse?
Matteo Salvini je 46-letni vodja najstarejše od aktualnih političnih strank Italije. V šestih letih, odkar jo je prevzel, je glasno in zaletavo politično formacijo, ki je svoj uspeh utemeljila na razpihovanju avtonomističnih čustev severa države, povsem preoblikoval. Nič več »severna« Liga si je našla nove nasprotnike – migrante, Rome, elite in bruseljsko birokracijo. Zdaj je Salvini pred svojo največjo preizkušnjo: evropskimi volitvami. Njegova ambicija je jasna: uničiti koalicijo med evropsko ljudsko stranko in socialisti ter prevzeti mesto predsednika Evropske komisije. Mu bo uspelo?
Množični protesti v Alžiriji tudi po odstopu predsednika Abdelaziza Buteflike ne pojenjajo. Protestniki zahtevajo odstop celotnega režima. 82-letnemu predsedniku, ki je bil na oblasti kar dve desetletji, starejša generacija pripisuje zasluge za končanje krvave državljanske vojne, mlajša generacija pa mu očita, da je dopustil razrast korupcije in tajkunov ter pozabil na razvoj države. Alžirija se kljub naftnemu bogastvu sooča z gospodarskimi težavami in visoko brezposelnostjo mladih. Avtorica: Karmen Švegl
Prejšnji mesec smo po vsem svetu lahko spremljali podnebne shode mladih, ki zahtevajo ukrepe za omejitev podnebnih sprememb. Čeprav se po eni strani zdi, da so zanikovalci podnebnih sprememb – tudi med vodilnimi političnimi odločevalci – vse glasnejši, pa takšna gibanja kažejo, da se resnosti problema vendarle zaveda vse več ljudi. Na to kažejo tudi številne tožbe, ki jih proti svojim vladam vlagajo okoljevarstvene organizacije – in nizozemsko sodišče je pred meseci v svoji zgodovinski sodbi podnebne spremembe prvič prepoznalo kot vprašanje človekovih pravic. Avtorica: Špela Novak
Britanska politika, ki je bila v zadnjih tednih sposobna sporočiti le to, česa si ne želi, bo morala ta teden brez dvoma določiti prihodnost svoje države. Premierka Theresa May je Evropsko unijo zaradi političnega zastoja v britanskem parlamentu zaprosila za trimesečno preložitev brexita, a evropski voditelji so ji jasno povedali, da si zdajšnje agonije z brexitom ne želijo spremljati dlje kot do evropskih volitev. Bodo Britanci v zadnjem trenutku vendarle podprli ločitveni dogovor? Je britanska premierka morda pripravljena preklicati brexit? Se lahko zgodi izstop brez dogovora? Vsa Evropa pričakuje odgovore. Jasno pa je že, da je brexit povzročil politični kaos na Otoku, v britansko družbo pa vnesel delitve, kakršnih ni bilo že desetletja. Avtor: Adrijan Bakič
Kitajska je v luči grožnje dodatnega zvišanja carin v okviru trgovinske vojne z Združenimi državami Amerike končala redno letno zasedanje kitajskega ljudskega kongresa. Kitajski glasovalni stroj je potrdil številne Washingtonu všečne zakone, vendar ali bo to dovolj za končanje ameriško-kitajske trgovinske vojne? Več pa z Rajko Pervanje v oddaji Eppur si muove – In vendar se vrti.
Madžarska naj bi letos začela graditi jedrsko elektrarno Paks 2, ki bo kar trikrat zmogljivejša od Jedrske elektrarne Krško. Ko so Američani v Sloveniji leta 1983 zgradili krško nuklearko, je približno sto kilometrov južno od Budimpešte že leto dni obratovala prva jedrska elektrarna Paks 1, ki jo je zgradila Rusija. Za zdaj obratujejo štirje reaktorji, ki skupaj proizvedejo 2000 megavatov električne energije. Rusko podjetje Rosatom pa naj bi letos začelo graditi kompleks dveh 1200-megavatnih reaktorjev, ki bosta proizvedla trikrat več elektrike, kot je proizvedejo v Krškem. Objekt Paks je od Ljubljane oddaljen 340 kilometrov. Razen javne obravnave projekta na ministrstvu za okolje leta 2015 v Sloveniji o novi megaelektrarni ni bilo mogoče zaslediti novic. Madžarske nevladne organizacije opozarjajo, da je projekt netransparenten, neekonomičen in zavit v tančico skrivnosti, država pa z njim odkrito vzpostavlja še močnejše energetske vezi z Rusijo. Oddajo je pripravil dr. Blaž Mazi.
Malta je v preteklih desetletjih svoje gospodarstvo usmerila v storitvene dejavnosti. Če je bilo načrtovanje pod konservativnimi vladami Nacionalistične stranke, ki je državi vladala do leta 2014, še zmerno, je v zadnji petih letih postalo divje. Malta bliskovito spreminja svojo zakonodajo in ponuja zanimivo okolje za raznolične finančne in spletne storitve. Država zdaj orje ledino pri reguliranju tehnologij veriženja blokov in kripto valut – medtem ko 14 odstotkov njenega gospodarstva temelji na spletnem igralništvu in prodaji potnih listov. Malta sodi med najbolj onesnažene države Unije, in to ne samo zaradi prometa: pranje denarja in politična korupcija sta vrgla zloveščo senco čez lepote tega sredozemskega otoka, ki jih uničuje podivjani gradbeniški bum. Nenazadnje – eno ime: Daphne Caruana Galizia. Brez afer, ki jih je sprožila, bi mednarodna javnost o Malti še vedno razmišljala kot o letoviški destinaciji radoživih Britancev. Malto je obiskal Janko Petrovec.
Neveljaven email naslov