Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
1163 epizod
1163 epizod
Eppur si muove - In vendar se vrti, je pred stoletji vzkliknil nesrečni italijanski astronom Galileo. Njegove besede pa so še danes najprimernejši skupni imenovalec za redno tedensko oddajo Zunanjepolitičnega uredništva Radia Slovenija, ki ponuja petnajstminutno vzročno-posledično analizo mednarodnega dogodka ali dogajanja, ki ga v rednih dnevno-informativnih oddajah ni bilo mogoče osvetliti v zadostni meri v tednu. Oddaja v spletu analitičnega besedila, intervjujev s tujimi in domačimi strokovnjaki in analitiki, z neposrednimi udeleženci dogodkov ter z izbrano glasbeno opremo tako ponuja izčrpen odgovor na enega od petih ključnih vprašajev novinarskega dela, namreč zakaj . Zakaj je nek dogodek pomemben, kakšni so vzroki in kakšne bodo posledice, zakaj bo neka ideja našla pot v zgodovino in zakaj neka druga ne.
Medtem ko Islamska država na vzhodu Sirije bije zadnjo bitko proti kurdskimi borci za svoj obstoj, pri tem pa še zadnje civiliste uporablja za živi ščit, mednarodno javnost razburja vprašanje, kaj storiti s tujimi borci, s prestopniki in njihovimi družinami, dekleti, ki so se podala v kalifat? Evropske države bi jim nerade znova odprle vrata, ameriški predsednik Donald Trump pa grozi, da bodo Američani pred umikom iz Sirije borce preprosto morali izpustiti na prostost, če jih evropske države ne bodo sprejele in postavile pred svoja sodišča. Oddajo je pripravila Karmen Švegl.
Ulice Beograda in še 40 srbskih mest vsako soboto že skoraj tri mesece preplavijo protestniki. »Eden od petih milijonov« je njihovo geslo, saj je predsednik Aleksandar Vučić izjavil, da se lahko na ulice zgrne pet milijonov protestnikov, vendar ne bo izpolnil nobene od njihovih zahtev. Protestniki zahtevajo konec, kot pravijo, avtoritarnega režima Vučića, ki naj bi si podredil večino medijev in vladal z ustrahovanjem drugače mislečih. Ali protesti lahko ogrozijo vladanje Vučića, ki bi na morebitnih volitvah prepričljivo zmagal, za svojo politiko, predvsem približevanje Evropski uniji in reševanje vprašanja Kosova, pa ima tudi podporo Unije? Po odgovore se je podal Boštjan Anžin.
Vojna proti drogam in korupciji, ki ju filipinski predsednik Rodrigo Duterte že dve leti in pol izvaja dobesedno, ni prinesla izboljšanja. In medtem ko Filipine prečesavajo vodi smrti, južni del te države, kljub političnim naporom za izboljšanje razmer v katerih živijo tamkajšnji muslimanski prebivalci na jugu države, vse bolj padajo pod vpliv Islamske države. Avtorica oddaje je Rajka Pervanje.
Ruska republika Saha Jakutija je največja ruska regija z več kot tremi milijoni kvadratnih kilometrov, najbolj mrzla ruska regija in zaradi svojih naravnih bogastev nafte, plina, premoga, diamantov, zlata in srebra ena najbogatejših regij. V tej republiki so našli največ ostankov mamutov, ki so nekoč živeli v severni Ameriki, Aziji in severni Evropi. V deželi rek in jezer živi kar 120 različnih narodnosti – največ je Jakutov in Rusov. Tam je bila Vlasta Jeseničnik.
Z dolinskega dna v Davosu se ne odpira širok panoramski pogled, a pod vršaci vzhodnih švicarskih Alp vsako leto nastaja vizija sveta. Davos leži proč od obljudenega sveta, kako daleč od ljudi pa je tamkajšnji Svetovni gospodarski forum? Kako vidijo svet vodilni svetovni politiki, gospodarstveniki in drugi pomembneži? Toda nimajo vsi časa za klepet o prihodnosti planeta, saj se spopadajo s težavami doma, francoski predsednik Macron z rumenimi jopiči, britanska premierka Mayeva z brexitom, ameriški predsednik Trump pa ima težave z vsem svetom. Oddajo je pripravil Luka Robida.
Iz Hrvaške se je v preteklih petih letih izselilo kar 14 odstotkov državljanov, kažejo podatki Eurostata. Ob negativnem naravnem prirastu v vseh županijah je tako demografska katastrofa ta hip največja težava, s katero se spopada naša južna soseda. Skrb vzbujajoč je podatek, da se množično izseljujejo mladi, predvsem družine z otroki, torej delovno sposobna generacija. Od njih pa je odvisen tudi zdravstveni in pokojninski sistem države. Demografi, ki opozarjajo na problem izumiranja hrvaškega naroda, menijo, da oblast nima dovolj politične moči za ukrepe, s katerimi bi ustavila ta negativen trend. Več pa Tanja Borčič Bernard.
Prvega januarja je kot novi brazilski predsednik zaprisegel skrajni desničar Jair Bolsonaro, znanega po svojih homofobnih ter do žensk in temnopoltih žaljivih izjavah. Tako v volilni kampanji kot po zaprisegi je med prednostnimi nalogami svoje vlade izpostavil predvsem boj proti kriminalu in korupciji. Napovedal je tudi izstop Brazilije iz pariškega podnebnega sporazuma in nakazal večje posege v brazilski pragozd. Med svojimi zavezniki izpostavlja ameriškega predsednika Trumpa, pa tudi madžarskega premiera Orbana. Avtorica oddaje je Špela Novak.
V času, ko je Evropska unija pred velikimi izzivi – od brexita, pogajanj o novem proračunu do evropskih volitev – predsedovanje Svetu Evropske unije prvič prevzema Romunija. Zaradi poskusov vlade, da razrahlja boj proti korupciji, predvsem zato, ker so vanjo vpleteni tudi številni najvišji politični predstavniki, je Bukarešta že zdaj v sporu z Brusljem. Ta ji očita teptanje vladavine prava, doma pa se spopada s protesti. V Romuniji se krepi nacionalistična retorika, očitajo ji tudi, da je morda na predsedovanje pripravljena tehnično, da je država globoko razdeljena ter da ji grozita politična in gospodarska nestabilnost. Priložnost, ki jo ima kot predsedujoča, bi se tako lahko spremenila v razočaranje in obračunavanja znotraj države in z Brusljem. Prislunite oddaji Boštjana Anžina.
Generalna skupščina Združenih narodov je ta mesec sprejela Globalni dogovor o beguncih. Dogovor, ki bo okrepil pomoč in zaščito 25 milijonov beguncev po svetu, je podprlo 181 držav, Združene države Amerike in Madžarska sta glasovali proti, tri države so se vzdržale. Medtem, ko je sprejemanje Globalnega dogovora o varnih, urejenih in zakonitih migracijah precej odmevalo v javnosti, je sprejetje dogovora o beguncih minilo skoraj neopaženo. Oddaja Rajke Pervanje.
Od katalonskih regionalnih volitev, ki jih je razpisal Madrid, potem ko je suspendiral avtonomijo regije, je minilo eno leto. Katalonija je dobila novo vlado pod vodstvom Quima Torre, ki se je nedavno mudil na obisku v Ljubljani. Novo vlado pa je po izglasovani nezaupnici prejšnjemu premieru Marianu Rajoyu dobila tudi Španija. Socialistični premier Pedro Sanchez je napovedoval dialog s katalonskimi oblastmi, ki pa ne poteka najbolje. Madrid in Barcelona se zdaj vsaj pogovarjata, kar je določen napredek v primerjavi z obdobjem Rajoya, a Katalonci pričakujejo več, predvsem kar zadeva katalonske politične voditelje, ki so že leto dni zaporti zaradi organizacije referenduma in za katere špansko tožilstvo zahteva skupno več kot 200 let zapora. Oddaj je pripravila Špela Novak.
V Jemnu življenje že v mirnih časih ni bilo najlažje, saj je primanjkovalo pitne vode, krepil se je ekstremizem, država pa je veljala za eno izmed trdnjav Al Kaide, ki so jo ameriške sile obstreljevale z brezpilotnimi letali. Vendar je zdaj najhuje, saj se po petih letih državljanske vojne Jemen spopada z eno najhujših humanitarnih kriz. Več kot tri četrtine jemenskega prebivalstva strada, med njimi kar 11 milijonov otrok. Z vstopom Savdske Arabije in zaveznic v jemensko vojno in iransko podporo hutijskim upornikom je ta najrevnejša država na arabskem polotoku postala tudi poligon za merjenje mišic regijskih sil. Doslej za sklenitev miru posluha ni bilo, zdaj pa je morda nastopil pravi čas za pogajanja. Iran se je znašel pod pritiskom sankcij, Savdska Arabija pa pod ostrimi kritikami mednarodne skupnosti. Bosta oslabljeni regijski velesili vendarle pripravljeni na umik z jemenskega bojišča? Podrobneje pa s Karmen Švegl.
Mednarodna skupnost skuša izzive, povezane z vse bolj globalnimi migracijami, reševati tudi z Marakeško deklaracijo. Po podatkih Organizacije Združenih narodov več kot polovica beguncev na svetu prihaja iz treh držav, iz Sirije kar 5,5 milijona, iz Afganistana 2 milijona in pol in iz Južnega Sudana 1,4 milijona. Bežijo predvsem zaradi oboroženih spopadov in zloma sistema. Evropska unija med drugim namenja iz skrbniškega sklada za Afriko več kot štiri milijarde evrov pomoči za upravljanje migracijskih tokov. Večina pomoči pa gre za zadrževanje migrantov in beguncev na afriških tleh in manj za razvojne projekte. Najgostoljubnejši model sprejemanja beguncev predstavlja Uganda, ena najmanj razvitih držav na svetu, ki ta hip gosti več kot 1,3 milijona beguncev. Avtorica oddaje je Sandra Brankovič.
V Katowicah se bo v nedeljo začela 24. redna letna konferenca Združenih narodov o podnebju. Na njenem začetku bodo državniki, potem pa strokovne delegacije in na koncu še ministri za okolje iz vseh članic OZN razpravljali o uresničevanju sklepov Pariškega sporazuma. Ta bo začel veljati že novembra leta 2020, države pa zelo zaostajajo z uresničevanjem svojih ciljev za zmanjševanje izpustov toplogrednih plinov in drugih ukrepih proti škodljivim posledicam podnebnih sprememb. Tako bo zelo težko ohraniti zviševanje globalnih temperatur pod dvema stopinjama. Tudi v Sloveniji izpusti toplogrednih plinov naraščajo že tretje leto zapored. Zato so nujni bolj koreniti ukrepi na tem področju, tako pri nas kot tudi drugje po svetu.
V Katowicah se je v nedeljo začela 24. redna letna konferenca Združenih narodov o podnebju. Na njenem začetku bodo državniki, potem pa strokovne delegacije in na koncu še ministri za okolje iz vseh članic OZN razpravljali o uresničevanju sklepov Pariškega sporazuma. Ta bo začel veljati že novembra leta 2020, države pa zelo zaostajajo z uresničevanjem svojih ciljev za zmanjševanje izpustov toplogrednih plinov in drugih ukrepih proti škodljivim posledicam podnebnih sprememb. Tako bo zelo težko ohraniti zviševanje globalnih temperatur pod dvema stopinjama. Tudi v Sloveniji izpusti toplogrednih plinov naraščajo že tretje leto zapored. Zato so nujni bolj koreniti ukrepi na tem področju, tako pri nas kot tudi drugje po svetu.
Italija ima drugi najvišji javni dolg v Evropski uniji in velike strukturne težave, ki so jih reševale, ne pa tudi rešile, že številne vlade. Rast gospodarstva je skoraj neopazna, njegov obseg pa še vedno pod ravnjo izpred desetih let. Občutek frustriranosti se je tako opazno razširil v vse plasti italijanske družbe. Politično prizorišče je zaznamovalo nenehno iskanje novih alternativ, ki je letos privedlo do oblikovanja protislovne desne populistične vlade Giuseppeja Conteja. A kako je mogoče, da sta stranki s skoraj nezdružljivima političnima programoma oblikovali vlado, ki uživa več kot 60-odstotno podporo? Je volilna podpora postala politični cilj in kaj imajo od tega državljani?
Ukrajina se ob konfliktu na vzhodu države le počasi postavlja na lastne noge. Skuša se posodobiti in izviti iz dolgotrajne ruske sence ter zgraditi temelje lastne državnosti, pri čemer jo razjedajo notranja nasprotja ukrajinske družbe in razširjena korupcija.
Po več kot 123 letih delitev, tlačanstva, sovjetizacije in germanizacije so Poljaki leta 1918 znova dobili svojo državo. 100 let pozneje so razmere vsaj na papirju odlične, saj država napreduje, življenjski standard raste, brezposelnost je nizka. V državi živi 95 odstotkov katolikov, okoli milijon občasnih ukrajinskih priseljencev in peščica manjšin, kar je zelo homogena družba. Kljub temu so Poljaki razdeljeni kot še nikoli prej. Odkar je oblast z večino v parlamentu prevzela Stranka zakon in pravičnost v Bruslju na Poljsko zaradi reforme sodstva in medijske zakonodaje gledajo postrani. Poljska se znova spreminja, vendar ne v smeri združevanja in evropskosti, ampak s poudarkom na veliki državi in nacionalizmu. Oddajo je pripravila Polona Fijavž.
V ZDA volijo vseh 435 članov predstavniškega doma in tretjino od 100 senatorjev kongresa. V primerjavi z minulimi volitvami je zanimanje Američanov tokrat izjemno veliko. Glavno prašanje je, ali bo Demokratom prvič po letu 2010 spet uspelo pridobiti večino v predstavniškem domu. Kot kažejo raziskave javnega mnenja naj bi Američane najbolj zanimale gospodarske razmere in zdravstvo. Ameriški predsednik Donald Trump pa skuša pritegniti volilce na volišča z grožnjami o invaziji migrantov iz Južne Amerike. Več pa s Sandro Brankovič.
Savdska Arabija, naftno bogata kraljevina, za nekatere tudi kraljestvo zla, je v središču mednarodne javnosti zaradi brutalnega umora savdskega novinarja in kritika režima Džamala Kašogija. Ubili so ga savdski operativci, sodelavci prestolonaslednika Mohameda Bin Salmana na savdskem konzulatu v Carigradu. Njegov uboj je kraljevina dolgo prikrivala, na koncu pa priznala umor – celo to, da je bil ta načrtovan. Bo incident moči željnega prestolonaslednika oslabil in spremenil Savdsko Arabijo? Oddajo je pripravila Karmen Švegl.
Velika večina besedila sporazuma med Združenim kraljestvom in Evropsko unijo o brexitu je sicer dogovorjena, težave pa ostajajo pri ustvarjanju tako imenovane mehke meje na irskem otoku ter glede prihodnjih trgovinskih odnosov. Čeprav so za oktober poudarjali, da bo odločilen mesec v pogajanjih, pa bo to očitno lahko šele december ali celo januar. Na Otoku zdaj iščejo pravo formulo za brexit, v preostali Evropski uniji pa je čutiti vse večje olajšanje ob spoznanjih razprav o brexitu, ki nakazujejo, da je izstop iz Evropske unije skorajda nemogoč. Avtor oddaje: Matjaž Trošt.
Neveljaven email naslov