Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
1163 epizod
1163 epizod
Eppur si muove - In vendar se vrti, je pred stoletji vzkliknil nesrečni italijanski astronom Galileo. Njegove besede pa so še danes najprimernejši skupni imenovalec za redno tedensko oddajo Zunanjepolitičnega uredništva Radia Slovenija, ki ponuja petnajstminutno vzročno-posledično analizo mednarodnega dogodka ali dogajanja, ki ga v rednih dnevno-informativnih oddajah ni bilo mogoče osvetliti v zadostni meri v tednu. Oddaja v spletu analitičnega besedila, intervjujev s tujimi in domačimi strokovnjaki in analitiki, z neposrednimi udeleženci dogodkov ter z izbrano glasbeno opremo tako ponuja izčrpen odgovor na enega od petih ključnih vprašajev novinarskega dela, namreč zakaj . Zakaj je nek dogodek pomemben, kakšni so vzroki in kakšne bodo posledice, zakaj bo neka ideja našla pot v zgodovino in zakaj neka druga ne.
Zaradi rusko-ukrajinske vojne smo priča nenavadnim spremembam na svetovnih trgih. Danes cen energentov, hrane in surovin ne moremo predvideti. Se bo ravnovesje vzpostavilo šele, ko bosta v svetu nastala dva popolnoma ločena sistema? Na kaj moramo biti najbolj pripravljeni? Več v zunanjepolitični oddaji Eppur si muove, ki jo je pripravil Marjan Vešligaj.
Gozdovi so dom večini kopenskih živalskih in rastlinskih vrst. Človeku dajejo les, gorivo – in predvsem kisik - in skladiščijo velike zaloge ogljika. Gozdovi so nujni za naše preživetje, vendar hitro izginjajo. Premalo pa se zavedamo, da smo za krčenje gozdov, tudi ko se to dogaja daleč stran od nas, odgovorni vsi mi z našim načinom življenja.
O širjenju zavezništva Nato po koncu hladne vojne je mogoče razmišljati na več načinov. Iz Moskve prihajajo užaljene trditve, da Zahod ni izpolnil obljube, dane še sovjetskemu predsedniku Mihailu Gorbačovu, namreč da se Nato ne bo spogledoval z nekdanjimi sovjetskimi sateliti, še posebno pa ne z osamosvojenimi, nekoč sovjetskimi republikami. V Washingtonu nič manj odločno ne zanikajo tovrstnih zagotovil. Strokovnjaki za geopolitiko, varnostna vprašanja in mednarodne odnose razpravljajo o zmagi liberalne nad realistično doktrino meddržavnih odnosov po hladni vojni, ki je omogočila tudi upoštevanje interesov manjših držav. V skladu z liberalno doktrino skupni imenovalec meddržavnega povezovanja namreč niso bili več velikost, vojaška moč države in politika zadrževanja, ampak skupne vrednote in načela. V Srednji in Vzhodni Evropi, prav v teh »manjših državah«, pa smo prešli ves diapazon prepričanj, od želje po članstvu v zahodnih povezavah – zlasti v Evropski uniji in v Natu – do skepse, nezaupanja do njih in celo nasprotovanja. A v izhodišču vsega tega stoji vprašanje: kaj so se po koncu hladne vojne glede vključevanja v mednarodne povezave na novo nastalih in osvobojenih držav v Evropi dogovarjali veliki? Kaj je Zahod obljubil opešani Sovjetski zvezi in nato njeni naslednici Rusiji – in česa ne? Obljuba o neširjenju Nata namreč dobiva skoraj mitološke razsežnosti. Ko pa v mednarodnih odnosih pridemo do mitov, neizbežno zaidemo v težave. Niz ukrajinskih kriz v zadnjih dveh desetletjih je zgovoren dokaz.
Plemeniti jazbec, herojski zajec, orel, veverica, trobentica in nilski konj. Ni govor o kakšni basni ali pravljici, temveč so to vzdevki, s katerimi se obkladajo vodilni hrvaški politiki. Pobudnik skoraj ulične retorike v javnem govoru je predsednik države Zoran Milanović, drugi politiki mu seveda ne smejo ostati dolžni. Posledica vsega je, da je hrvaška javnost že mesece talka zelo osebnih besednih dvobojev med tistimi, ki vodijo državo. Kakšen je cilj takšne komunikacije? Je to dobro za demokratičnost družbe ali pa to vodi v še večje nezaupanje v državne ustanove, v čemer je Hrvaška že tako pri dnu držav Evropske unije?
Kraljica Elizabeta II. že sedemdeset let vlada Združenemu kraljestvu Velike Britanije in Severne Irske. To je eno od najdaljših vladanj na sploh v zgodovini vsega človeštva, njena država pa je doživela velike spremembe od zatona britanskega imperija do vstopa in izstopa iz Evropske unije. V času velikih sprememb na vseh področjih, kraljica Elizabeta II. ostaja trdni temelj svoje države in britanske skupnosti -Commonwealtha.
»Eppur si muove – In vendar se vrti!« je pred stoletji vzkliknil nesrečni italijanski astronom Galileo Galilei. Njegove besede so še danes najprimernejši skupni imenovalec za analizo mednarodnega dogajanja, ki ga ponujamo v istoimenski oddaji. Splet analitičnega besedila, intervjujev s tujimi in domačimi strokovnjaki in analitiki ter z neposrednimi udeleženci dogodkov daje izčrpen odgovor na eno izmed petih ključnih vprašanj novinarskega dela, namreč ,,zakaj''. Zakaj je neki dogodek pomemben, kateri so vzroki in kakšne bodo posledice, zakaj bo neka zamisel našla pot v zgodovino, neka druga pa ne? O tem ob ponedeljkih ob 14.30 na Prvem.
Bitka za novega predsednika republike je razkrila vse šibkosti italijanskega političnega sistema. Povzročila je tudi nov upad pomena parlamentarnih strank. Številne so notranje razklane, v temelju pa so – mnogo bolj kot na leve in desne – razdeljene med zagovornice pretekle paradigme parlamentarnega dialoga in njene rušiteljice. Kot dolga senca se nad njimi vleče senca domnevnega rešitelja države Maria Draghija. Toda malikovanje enega samega imena kaže zlasti na nemoč države kot sistema.
Približno dva tedna nas še loči od začetka zimskih olimpijskih iger v Pekingu. Antično zamisel o premirju med trajanjem olimpijskih iger, na katerih so zmagovalci za nagrado dobili vence iz oljčnih vejic, simbol miru, v sodobnem času simbolizira bela barva na olimpijski zastavi s krogi, ki predstavljajo med seboj povezane celine v sožitju, spoštovanju in prijateljstvu. Da bi se ta simbolizem prenesel tudi v resničnost, žal ostaja utopija. Tudi tokratne olimpijske igre je zaznamovalo merjenje mišic velesil na političnem področju. Tokratni Eppur si muove je pripravila Rajka Pervanje.
Za Združenimi državami Amerike in svetom je težko leto. Obenem je to bilo prvo leto, odkar se je Joe Biden po tem, ko je na volitvah ob Donaldu Trumpu ustvaril optično iluzijo vračanja v dobre stare čase, v Belo hišo preselil kot predsednik. A če se je tako, kot večina planeta, Biden ukvarjal s pandemijo in njenimi posledicami ter vmes od časa do časa spregovoril o svoji priljubljeni temi, boju proti podnebnim spremembam, pogled na njegovo predsedovanje od strani odkriva zanimiv vzorec. Predsednik Biden se želi ukvarjati izključno s svojim kratkim seznamom prednostnih nalog, a ga ves čas iztirjajo težave, ki jih ne želi videti ali ga ne zanimajo. V notranjepolitičnem pogledu je to predvsem neenotnost v vrstah same Demokratske stranke s paleto posledic, presenetljivo veliko pa je teh tem na terenu, na katerem je bil Joe Biden načeloma doma. Na področju zunanje politike. Do Kitajske, ki jo ima ves čas pred očmi, sploh še ni dobro prišel. Prej je eksplodirala bomba v Afganistanu in začel se je nov cikel napetosti v odnosih z Rusijo, z znanima kamnoma spotike, Ukrajino in širitvijo zveze Nato na vzhod. Leto je tako nedvomno simptomatično, a mu tempo opazno dajejo netipična – nepričakovana oz. nezaželena – vprašanja, ki pa so še zmeraj simptomi. Kajti vsako prinaša izzive velikih razsežnosti.
Slovenija je po šestih letih posodobila svojo zunanjepolitično strategijo. Kako bo po novem pristopala do svojih sosed, se vedla v srednji Evropi, Evropski uniji in svetu? Kaj je drugače in kaj je narekovalo spremembe?
NAPOVED. Kateri ključni mednarodni dogodki leta, ki se je izteklo, bodo krojili našo realnost tudi v novem letu, tako v svetu kot v Sloveniji? V ospredju je boj proti podnebnim spremembam, tudi po razočaranju na podnebni konferenci v Glasgowu. Pandemija covida-19 traja drugo leto - zakaj se še ne umirja? Napetosti na evropsko-azijskem prostranstvu so sprožile nov pritisk beguncev na Evropo, ki je prezrla svoja lastna načela. Države zahodnega Balkana pa se po dveh desetletjih trkanja na vrata Unije obračajo drugam. Je čas za novo Evropo? V oddaji Eppur si muove se bomo sprehodili skozi zapise in analize nekaterih lanskih mednarodnih dogodkov, ki jih tudi letos ne bomo spregledali. Izbrala jih je Sandra Krišelj
»Eppur si muove – In vendar se vrti!« je pred stoletji vzkliknil nesrečni italijanski astronom Galileo Galilei. Njegove besede so še danes najprimernejši skupni imenovalec za analizo mednarodnega dogajanja, ki ga ponujamo v istoimenski oddaji. Splet analitičnega besedila, intervjujev s tujimi in domačimi strokovnjaki in analitiki ter z neposrednimi udeleženci dogodkov daje izčrpen odgovor na eno izmed petih ključnih vprašanj novinarskega dela, namreč ,,zakaj''. Zakaj je neki dogodek pomemben, kateri so vzroki in kakšne bodo posledice, zakaj bo neka zamisel našla pot v zgodovino, neka druga pa ne? O tem ob ponedeljkih ob 14.30 na Prvem.
NAPOVED: Po 245-ih letih so Združene države Amerike še zmeraj v labirintu iskanja resnice o sebi. Strokovnjaki ponujajo različna razmišljanja; politološko – da nikoli ni bilo jasnega odgovora na vprašanje, kdo je Američan oziroma, kaj je resnično ameriško; sociološko – po dolgem obdobju prepričanja, da so Združene države Amerike svetilnik demokracije, je prišlo spoznanje o lastni krhkosti; in filozofsko - v duhu zmotljivosti in ponižnosti je treba v življenju in mislih govoriti resnico in razkrivati laž, in se nato zaplesti v težave.
»Eppur si muove – In vendar se vrti!« je pred stoletji vzkliknil nesrečni italijanski astronom Galileo Galilei. Njegove besede so še danes najprimernejši skupni imenovalec za analizo mednarodnega dogajanja, ki ga ponujamo v istoimenski oddaji. Splet analitičnega besedila, intervjujev s tujimi in domačimi strokovnjaki in analitiki ter z neposrednimi udeleženci dogodkov daje izčrpen odgovor na eno izmed petih ključnih vprašanj novinarskega dela, namreč ,,zakaj''. Zakaj je neki dogodek pomemben, kateri so vzroki in kakšne bodo posledice, zakaj bo neka zamisel našla pot v zgodovino, neka druga pa ne? O tem ob ponedeljkih ob 14.30 na Prvem.
S padcem Kabula avgusta letos in z zmago talibanov se je za Ameriko in zaveznike v Natu končala dvajsetletna vojna proti terorizmu v Afganistanu. Američani so državo pod Hindukušem zapustili brez posvetovanja z zaveznicami in za seboj pustili kaos. Hkrati so na najnižji točki po koncu hladne vojne tudi Natovi odnosi z Rusko federacijo, ki jo obtožujejo nevarnega kopičenja vojaških sil na meji z Ukrajino. O lekcijah afganistanske avanture in o novih izzivih Severnoatlantske zveze, ki je v svojem temelju obrambna organizacija, v tokratni oddaji Eppur si muove, ki jo je pripravil Miha Lampreht
Na poljsko-beloruski meji smo priča humanitarni krizi, ki jo je sprožil beloruski diktator Aleksander Lukašenko. Ta želi z zlorabo beguncev in migrantov izsiljevati Evropsko unijo, ki govori o vojni in hibridnih napadih ter Poljski pri zaprtju meje nudi vso podporo, čeprav Varšava zapira območje ter krši konvencijo o beguncih in človekove pravice. Govorili bomo tudi o rešitvi, ki bi bila humana in jo predlagajo strokovnjaki za migracije, vendar zanjo v Uniji v tem trenutku ni interesa…..
Velika pričakovanja, ki so jih imeli podnebni strokovnjaki od podnebne konference v Glasgowu, se niso uresničila. Konferenca ni prinesla zavez o zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov, ki bi omogočilo omejitev dviga povprečne globalne temperature na stopinjo in pol. Končni dokument je sicer – sploh prvič doslej – pozval k opuščanju premoga in "neučinkovitih" subvencij za fosilna goriva, a zelo medlo in brez določitve datumov. Sploh pa: medtem ko okoljske organizacije poudarjajo, da so vse subvencije za fosilna goriva neučinkovite, ta formulacija državam pušča veliko možnosti za nadaljnje ohranjanje teh subvencij. Podnebne spremembe pa so dejstvo, ki že življenjsko ogroža milijone ljudi po svetu.
V času pandemije covida 19 so spodbude in pomoči v državah z evrom povzročili ogromne proračunske primanjkljaje in javni dolg, ki jih v preteklosti niso smele imeti zaradi strogih fiskalnih pravil. Javni dolg držav namesto dovoljenih 60 odstotkov bruto družbenega proizvoda znaša v povprečju 95 odstotkov. Vendar so ta pravila, čeprav so neživljenjska, trenutno le zamrznjena. Je rešitev njihova sprememba in kakšna? O tem v oddaji Eppur si muove – in vendar se vrti, pripravila jo je Sandra Krišelj s sodelavci.
Spor med Francijo in Združenim kraljestvom glede ribolovnih pravic je na plano potegnil krhkost ureditve, zapisane v sporazumu o odnosih med Evropsko unijo in Otokom po brexitu. Zaplembe ladjevja, grožnje z zaprtjem pristanišč, s strožjim nadzorom tranzita in oviranjem dobav blaga… Bolj ko bi državi potrebovali druga drugo za skupen pristop h globalnim gospodarskim in varnostnim izzivom, bolj se njuna politična vrhova vedeta kot pobalina na domačem dvorišču. Težavno je tudi reševanje ureditve na irskem otoku.
»Eppur si muove – In vendar se vrti!« je pred stoletji vzkliknil nesrečni italijanski astronom Galileo Galilei. Njegove besede so še danes najprimernejši skupni imenovalec za analizo mednarodnega dogajanja, ki ga ponujamo v istoimenski oddaji. Splet analitičnega besedila, intervjujev s tujimi in domačimi strokovnjaki in analitiki ter z neposrednimi udeleženci dogodkov daje izčrpen odgovor na eno izmed petih ključnih vprašanj novinarskega dela, namreč ,,zakaj''. Zakaj je neki dogodek pomemben, kateri so vzroki in kakšne bodo posledice, zakaj bo neka zamisel našla pot v zgodovino, neka druga pa ne? O tem ob ponedeljkih ob 14.30 na Prvem.
Neveljaven email naslov