Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Jezikoslovec Stanko Klinar je v slovenščino prevedel razne leposlovne knjige, med njimi Conana Doyla in Zana Greya, v angleščino pa knjigo Zakladi Slovenije. Njegov esej O Triglavu ... in še malo čez je bil objavljen v Mohorjevem koledarju 2013, v Eseju na radiu smo ga prvič predvajali leta 2021.
''H Koširjevim v Kranjski Gori že vrsto let hodi na počitnice Anglež Mike Newbury, ki sicer živi na Škotskem v mestu Linlithgow in je avtor nekaterih vodnikov, pisanih seveda v angleščini, med njimi A Guide to Walks and Scrambles in the Julian Alps based on Kranjska Gora. Za izdajo svojih knjižic je ustanovil založbo z imenom Zlatorog Publications. (Ne ''Goldhorn Publications'', kršenmatiček!!) – Pohujšuje pa se, ker so pri Jasni v Kranjski Gori postavili kip kozoroga, ki naj bi predstavljal Zlatoroga, ko pa vsaka najbolj odrinjena farovška micka ve, da Zlatorog ni bil kozorog, temveč gams! Kot tak se pojavlja v vseh besednih in slikarskih predstavitvah od Karla Deschmanna do Maksima Gasparija.''
Vmesni glasbeni vložki, izbral jih je Mihael Kozjek, so iz baletne suite Zlatorog Janija Goloba v izvedbi Orkestra Slovenske filharmonije pod vodstvom Lovrenca Arniča. Tonski mojster eseja Maks Pust, bralca Mateja Perpar in Ivan Lotrič.
4 epizod
Posvečamo se esejem, predvsem literarnim esejem, v katerih avtorji s pomočjo poezije ali proze drugih ustvarjalcev razpravljajo o svetu in ga poskušajo razumeti.
Jezikoslovec Stanko Klinar je v slovenščino prevedel razne leposlovne knjige, med njimi Conana Doyla in Zana Greya, v angleščino pa knjigo Zakladi Slovenije. Njegov esej O Triglavu ... in še malo čez je bil objavljen v Mohorjevem koledarju 2013, v Eseju na radiu smo ga prvič predvajali leta 2021.
''H Koširjevim v Kranjski Gori že vrsto let hodi na počitnice Anglež Mike Newbury, ki sicer živi na Škotskem v mestu Linlithgow in je avtor nekaterih vodnikov, pisanih seveda v angleščini, med njimi A Guide to Walks and Scrambles in the Julian Alps based on Kranjska Gora. Za izdajo svojih knjižic je ustanovil založbo z imenom Zlatorog Publications. (Ne ''Goldhorn Publications'', kršenmatiček!!) – Pohujšuje pa se, ker so pri Jasni v Kranjski Gori postavili kip kozoroga, ki naj bi predstavljal Zlatoroga, ko pa vsaka najbolj odrinjena farovška micka ve, da Zlatorog ni bil kozorog, temveč gams! Kot tak se pojavlja v vseh besednih in slikarskih predstavitvah od Karla Deschmanna do Maksima Gasparija.''
Vmesni glasbeni vložki, izbral jih je Mihael Kozjek, so iz baletne suite Zlatorog Janija Goloba v izvedbi Orkestra Slovenske filharmonije pod vodstvom Lovrenca Arniča. Tonski mojster eseja Maks Pust, bralca Mateja Perpar in Ivan Lotrič.
Sally Feldman je angleška publicistka in profesorica na univerzi v Westminstru. Njen prispevek Šahovske republike je izšel v reviji Srp (Svoboda, resnica, pogum) leta 2017. V Eseju na radiu smo ga prvič predvajali leta 2019. ''Za zdaj Deep Blue in podobni šahovski programi še ne delujejo enako kot človeški možgani – so preprosto samo odlični inštruktorji, ki skupaj z možgani lahko rešijo zapleteno nalogo. In naj nas nikar ne skrbi naraščajoča sposobnost teh strojev, da se vedejo kot ljudje. Dosti bolj nas ogroža izguba človečnosti tistih, ki zavržejo vse druge kvalitete, da bi se lahko vedli kot stroji, pa naj gre za šahovske fanatike ali diktatorje, samomorilske bombaše ali papeže.'' Glasbene vrinke je izbral Mihael Kozjek; ti so odlomki iz Chaconne skladatelja in pedagoga Petra Kopača. Na marimbo igra Simon Klavžar, na harfo pa Tina Žerdin. Tonski mojster eseja Vojko Frelih, bralca Aleksander Golja in Alenka Resman Langus.
Slovenski zgodovinar Boris Golec raziskuje zgodovino meščanskih naselbin, socialno in kulturno zgodovino slovenskega prostora med 16. in 19. stoletjem. Pozoren je tudi na sodobno dogajanje. Njegov esej z naslovom Solkanca pod Andi smo prvič predvajali leta 2017. ''Ko sem v letih 1992/93 mudil na trimesečnem študijskem potovanju med slovenskimi rojaki v Južni Ameriki, mi je med opravljanjem številnih intervjujev ostal v spominu zlasti pogovor z zakoncema Petrom in Albino Štrukelj, Solkancema iz kraja San Carlos de Bariloche pod argentinskimi Andi. V Bariloče, kot pravijo tamkajšnji Slovenci svojemu kraju, zdaj mestu, ki s predmestji šteje več kot sto tisoč prebivalcev, sta Štrukljeva prišla kot predstavnika dveh primorskih izseljenskih valov. Peter, ki se je v Argentino preselil leta 1929, se je z Bariločami prvič srečal leta 1936, Albina pa mu je v novo domovino sledila dobri dve desetletji pozneje, leta 1951, med zadnjimi Primorci iz drugega, manjšega priselitvenega vala. Posebnost njune priselitve je bila predvsem ta, da sta prijateljevala že v stari domovini, nato vseskozi ostajala v pisnih stikih in se končno po dolgih 22 letih in številnih težavah spet znašla skupaj, tokrat za vedno. Njuni v marsičem različni življenjski usodi imata veliko splošnih značilnosti primorske ekonomske emigracije, a je treba poudariti, da Peter Štrukelj ni ostal njen anonimen predstavnik. Ustvaril si je namreč prepoznavno ime v pionirskem obdobju bariloškega in argentinskega gorništva in andinizma.'' Glasbeni vložki, izbral jih je Mihael Kozjek, so odlomki Nokturna iz Liričnih skladb, op. 54 norveškega skladatelja Edvarda Griega v izvedbi pianista Leifa Ova Andsnesa. Oblikovalec zvoka eseja je Jon Čergan, pesmi interpretira Ana Zavrtanik Ugrin, bereta Lidija Hartman in Aleksander Golja.
Slovenska literarna zgodovinarka in prevajalka Metka Zupančič je doma iz Celja. Predavala je na ljubljanski filozofski fakulteti, poučevala je tudi v Kanadi in na univerzi v Alabami v Združenih državah Amerike. Doktorirala je s temo Orfizem in polifonija v delih Clauda Simona. Objavila je več knjig, predvsem o mitih in duhovnosti v sodobnih romanih. Njen prispevek Selitve ali vprašanja kulture: moje, njihove ... je izšel v Glasilu kanadskih Slovencev leta 1997, na radiu smo ga prvič predvajali leta 2021. ''Na pošti sem vprašala stasitega mladeniča, ali je dvojezični napis znamenje, da mi lahko odgovori po francosko. Pa se je malce žalostno namuznil, skoraj nerodno mu je bilo, ko je priznal, da je eno leto francoščine, ki jo je imel v višjih razredih, že davno pozabil. Čeprav v Ottawi ne vzamejo ljudi v službo, če ne znajo francosko. Ista provinca, približno šest ur vožnje, a svet je popolnoma drugačen.'' Glasbeni vrinki, izbral jih je Mihael Kozjek, so bili odlomki iz skladbe Razglednice z neba Marjana Mozeticha. Oblikovalec zvoka eseja je bil Maks Pust, bralca Barbara Zupan in Jure Franko.
Neveljaven email naslov