Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Krister Inde, švedski terapevt za slabovidne

23.11.2011


V ZDA bi mi rekli, da sem legalno slep. Zase pravim, da ilegalno vidim,” pravi švedski terapevt za slabovidnost Krister Inde v oddaji Evropa osebno. Čeprav je tudi sam slabovidem, pravi, da je slabovidnost ovira, a z obveznim levim prilastkom – premagljiva.

 

 

 

 

 

Krister Inde je vid izgubil med služenjem vojaškega roka: ”Sprva je bilo to sicer čudovito obdobje, z nami je služil tudi eden od fantov iz skupine ABBA. No, potem sem kar naenkrat izgubil vid na eno oko. Poslali so me domov, kjer se je po šestih mesecih zgodba ponovila še z drugim očesom.

”Skoraj popolna izguba vida je seveda drastično spremenila njegove življenjske načrte. Poslali so ga v šolo za slepe in ko je videl, kako švedski sistem deluje, ga je hotel spremeniti: ”Mislil sem si, da gotovo to ne more biti edini, kaj šele najboljši način obravnave slepih in slabovidnih. Odločil sem se, da bom svojo kariero čisto posvetil spremembi sistema. Hotel sem postati ravnatelj te šole za slepe in jo takoj zapreti.”

Danes na Švedskem tudi po zaslugi Kristerja Indeja deluje 34 poklicnih rehabilitacijskih centrov, kjer slabovidni lahko dobijo celovito in brezplačno oskrbo. Po mnenju našega gosta je namreč slabovidnost najprej emocionalni, šele nato tudi zdravstveni problem.

Najpomembneje je, da se sam odločiš, da si dovolj dober. In da imaš dostop do najboljših mogočih pripomočkov – to pa so dobri prijatelji. Te imaš lahko kjerkoli na svetu. V tem primeru lahko delaš tisto, kar si želiš. Tudi izpolniš svoje sanje. Šele takrat lahko začneš uporabljati tudi tehnične pripomočke, ki so danes na voljo. Ampak ti so samo še dodana vrednost.”

Krister sicer uporablja očala z 10-kratno povečavo, bere pa na razdalji 2,5 centimetra. Za nekoliko daljše razdalje uporablja monokular, na svojem računalniku ima za branje nameščenega sinetičnega govorca. Kdor Kristerja ne pozna, bi težko na hitro ugotovil, da praktično ne vidi: ”Nočem šteti v odstotkih. Naravnost pred sabo ne vidim čisto ničesar. Nekaj vida mi je ostalo ob straneh in navadil sem se ga uporabljati. Če bi že moral govoriti o odstotkih, bi jih bilo tam okrog pet. V ZDA bi mi rekli, da sem legalno slep. Zase pravim, da ilegalno vidim.”

Slabovidnost je po njegovem mnenju ovira, a z obveznim levim prilastkom – premagljiva. Krister to oviro uspešno premaguje ne samo v poklicnem, ampak tudi v zasebnem življenju: ”Prav o tem govori poglavje v moji knjigi ”See bad, feel good”. Moja žena mi najprej sploh ni verjela, da sem slaboviden. Mislila je, da se delam norca iz nje, ko sem ji rekel, da ne morem brati časopisa. Spoznala sva se namreč v študentskem gledališču, jaz sem bil vodja tega gledališča, ona pa igralka. Danes živiva tako, da žena na nek način ignorira mojo slabovidnost; ne pomaga pri vsaki malenkosti. In to je super, ker se počutim kot čisto običajen zakonec. Poročena sva že 40 let in še vedno se spoznavava. Je pa res, da je moja tašča, ko ji je žena povedala za mojo slabovidnost, rekla ”A si nisi mogla najti boljšega?”. Danes se Krister s taščo razume odlično.

Kako sta z življenjsko zgodbo Kristerja Indeja povezana Zlatan Ibrahimović in kralj Rock’n’rolla Elvis Presley, pa poslušajte v tokratni oddaji Evropa osebno.


Evropa osebno

717 epizod


Predstavljamo čisto navadne nenavadne ljudi. Denimo take, ki se učijo estonščine, ali one, ki redijo severne jelene, med dopustom razvažajo pice v Bruslju.

Krister Inde, švedski terapevt za slabovidne

23.11.2011


V ZDA bi mi rekli, da sem legalno slep. Zase pravim, da ilegalno vidim,” pravi švedski terapevt za slabovidnost Krister Inde v oddaji Evropa osebno. Čeprav je tudi sam slabovidem, pravi, da je slabovidnost ovira, a z obveznim levim prilastkom – premagljiva.

 

 

 

 

 

Krister Inde je vid izgubil med služenjem vojaškega roka: ”Sprva je bilo to sicer čudovito obdobje, z nami je služil tudi eden od fantov iz skupine ABBA. No, potem sem kar naenkrat izgubil vid na eno oko. Poslali so me domov, kjer se je po šestih mesecih zgodba ponovila še z drugim očesom.

”Skoraj popolna izguba vida je seveda drastično spremenila njegove življenjske načrte. Poslali so ga v šolo za slepe in ko je videl, kako švedski sistem deluje, ga je hotel spremeniti: ”Mislil sem si, da gotovo to ne more biti edini, kaj šele najboljši način obravnave slepih in slabovidnih. Odločil sem se, da bom svojo kariero čisto posvetil spremembi sistema. Hotel sem postati ravnatelj te šole za slepe in jo takoj zapreti.”

Danes na Švedskem tudi po zaslugi Kristerja Indeja deluje 34 poklicnih rehabilitacijskih centrov, kjer slabovidni lahko dobijo celovito in brezplačno oskrbo. Po mnenju našega gosta je namreč slabovidnost najprej emocionalni, šele nato tudi zdravstveni problem.

Najpomembneje je, da se sam odločiš, da si dovolj dober. In da imaš dostop do najboljših mogočih pripomočkov – to pa so dobri prijatelji. Te imaš lahko kjerkoli na svetu. V tem primeru lahko delaš tisto, kar si želiš. Tudi izpolniš svoje sanje. Šele takrat lahko začneš uporabljati tudi tehnične pripomočke, ki so danes na voljo. Ampak ti so samo še dodana vrednost.”

Krister sicer uporablja očala z 10-kratno povečavo, bere pa na razdalji 2,5 centimetra. Za nekoliko daljše razdalje uporablja monokular, na svojem računalniku ima za branje nameščenega sinetičnega govorca. Kdor Kristerja ne pozna, bi težko na hitro ugotovil, da praktično ne vidi: ”Nočem šteti v odstotkih. Naravnost pred sabo ne vidim čisto ničesar. Nekaj vida mi je ostalo ob straneh in navadil sem se ga uporabljati. Če bi že moral govoriti o odstotkih, bi jih bilo tam okrog pet. V ZDA bi mi rekli, da sem legalno slep. Zase pravim, da ilegalno vidim.”

Slabovidnost je po njegovem mnenju ovira, a z obveznim levim prilastkom – premagljiva. Krister to oviro uspešno premaguje ne samo v poklicnem, ampak tudi v zasebnem življenju: ”Prav o tem govori poglavje v moji knjigi ”See bad, feel good”. Moja žena mi najprej sploh ni verjela, da sem slaboviden. Mislila je, da se delam norca iz nje, ko sem ji rekel, da ne morem brati časopisa. Spoznala sva se namreč v študentskem gledališču, jaz sem bil vodja tega gledališča, ona pa igralka. Danes živiva tako, da žena na nek način ignorira mojo slabovidnost; ne pomaga pri vsaki malenkosti. In to je super, ker se počutim kot čisto običajen zakonec. Poročena sva že 40 let in še vedno se spoznavava. Je pa res, da je moja tašča, ko ji je žena povedala za mojo slabovidnost, rekla ”A si nisi mogla najti boljšega?”. Danes se Krister s taščo razume odlično.

Kako sta z življenjsko zgodbo Kristerja Indeja povezana Zlatan Ibrahimović in kralj Rock’n’rolla Elvis Presley, pa poslušajte v tokratni oddaji Evropa osebno.


07.04.2010

Daniel Feelingue - vsestranski umetnik, ki ga boste pred začetkom svetovnega nogometnega prvenstva gotovo še slišali ali videli. . .

Predstavljamo čisto navadne nenavadne ljudi. Denimo take, ki se učijo estonščine, ali one, ki redijo severne jelene, med dopustom razvažajo pice v Bruslju.


31.03.2010

Nikos Panajotopulos pravi, da so predstave o življenju v grški prestolnici, ki naj bi bilo pravo uživanje, posledica stereotipov, ki jih imamo o Grkih. . .

Predstavljamo čisto navadne nenavadne ljudi. Denimo take, ki se učijo estonščine, ali one, ki redijo severne jelene, med dopustom razvažajo pice v Bruslju.


24.03.2010

David Campbell, eden najbolj karizmatičnih škotskih pripovedovalcev

Predstavljamo čisto navadne nenavadne ljudi. Denimo take, ki se učijo estonščine, ali one, ki redijo severne jelene, med dopustom razvažajo pice v Bruslju.


17.03.2010

Ferdinand Habsburg, lastnik in ustanovitelj izobraževalnega televizijskega programa "Da Vinci learning"

Predstavljamo čisto navadne nenavadne ljudi. Denimo take, ki se učijo estonščine, ali one, ki redijo severne jelene, med dopustom razvažajo pice v Bruslju.


10.03.2010

Ron Haviv, ameriški fotograf in fotoreporter

Predstavljamo čisto navadne nenavadne ljudi. Denimo take, ki se učijo estonščine, ali one, ki redijo severne jelene, med dopustom razvažajo pice v Bruslju.


03.03.2010

Toni Marošević, novinar in urednik zagrebškega Radia 101, na katerem s svojimi oddajami že 25 let razbija tabuje in predsodke. . .

Predstavljamo čisto navadne nenavadne ljudi. Denimo take, ki se učijo estonščine, ali one, ki redijo severne jelene, med dopustom razvažajo pice v Bruslju.


24.02.2010

Evropa osebno

Predstavljamo čisto navadne nenavadne ljudi. Denimo take, ki se učijo estonščine, ali one, ki redijo severne jelene, med dopustom razvažajo pice v Bruslju.


17.02.2010

Evropa osebno

Predstavljamo čisto navadne nenavadne ljudi. Denimo take, ki se učijo estonščine, ali one, ki redijo severne jelene, med dopustom razvažajo pice v Bruslju.


10.02.2010

Gleb Pilipenko

Predstavljamo čisto navadne nenavadne ljudi. Denimo take, ki se učijo estonščine, ali one, ki redijo severne jelene, med dopustom razvažajo pice v Bruslju.


03.02.2010

Mirac Caglar Yazici - turški arhitekt v Ljubljani

Predstavljamo čisto navadne nenavadne ljudi. Denimo take, ki se učijo estonščine, ali one, ki redijo severne jelene, med dopustom razvažajo pice v Bruslju.


27.01.2010

Monika Hauser, nemška ginekologinja in psihoterapevtka

Predstavljamo čisto navadne nenavadne ljudi. Denimo take, ki se učijo estonščine, ali one, ki redijo severne jelene, med dopustom razvažajo pice v Bruslju.


20.01.2010

Lefkios Zafiriou, eden bolj prepoznavnih modernih ciprskih pisateljev, tudi o tem, zakaj si še danes ne upa poiskati svojih nekdanjih turških prijateljev.

Predstavljamo čisto navadne nenavadne ljudi. Denimo take, ki se učijo estonščine, ali one, ki redijo severne jelene, med dopustom razvažajo pice v Bruslju.


13.01.2010

Profesor Arun Mišra, lektor

Predstavljamo čisto navadne nenavadne ljudi. Denimo take, ki se učijo estonščine, ali one, ki redijo severne jelene, med dopustom razvažajo pice v Bruslju.


06.01.2010

Raul Ferreira, arhitekt

Predstavljamo čisto navadne nenavadne ljudi. Denimo take, ki se učijo estonščine, ali one, ki redijo severne jelene, med dopustom razvažajo pice v Bruslju.


30.12.2009

Orlando Figes, britanski pisatelj in zgodovinar

Predstavljamo čisto navadne nenavadne ljudi. Denimo take, ki se učijo estonščine, ali one, ki redijo severne jelene, med dopustom razvažajo pice v Bruslju.


23.12.2009

Matthew Charlesworth, Avstralec, ki je k nam prek Indije, Malezije in Rusije prišel pred dobrima dvema letoma in odprl svojo pivovarno.

Predstavljamo čisto navadne nenavadne ljudi. Denimo take, ki se učijo estonščine, ali one, ki redijo severne jelene, med dopustom razvažajo pice v Bruslju.


16.12.2009

Otar Campbell, Jamajčan, taksist, že 7 let živi v Ljubljani

Predstavljamo čisto navadne nenavadne ljudi. Denimo take, ki se učijo estonščine, ali one, ki redijo severne jelene, med dopustom razvažajo pice v Bruslju.


09.12.2009

Matti Hagelberg, finski ustvarjalec stripov

Predstavljamo čisto navadne nenavadne ljudi. Denimo take, ki se učijo estonščine, ali one, ki redijo severne jelene, med dopustom razvažajo pice v Bruslju.


02.12.2009

Benjamin Ziervogel, koncertni mojster Simfoničnega orkestra RTV Slovenija

Predstavljamo čisto navadne nenavadne ljudi. Denimo take, ki se učijo estonščine, ali one, ki redijo severne jelene, med dopustom razvažajo pice v Bruslju.


25.11.2009

Ekke Vasli - "odbiti" mladenič, režiser, fotograf, popotnik, ki je del svojega študija preživel na Kitajskem, del pa v Turčiji.

Predstavljamo čisto navadne nenavadne ljudi. Denimo take, ki se učijo estonščine, ali one, ki redijo severne jelene, med dopustom razvažajo pice v Bruslju.


Stran 29 od 36
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov