Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
”V ZDA bi mi rekli, da sem legalno slep. Zase pravim, da ilegalno vidim,” pravi švedski terapevt za slabovidnost Krister Inde v oddaji Evropa osebno. Čeprav je tudi sam slabovidem, pravi, da je slabovidnost ovira, a z obveznim levim prilastkom – premagljiva.
Krister Inde je vid izgubil med služenjem vojaškega roka: ”Sprva je bilo to sicer čudovito obdobje, z nami je služil tudi eden od fantov iz skupine ABBA. No, potem sem kar naenkrat izgubil vid na eno oko. Poslali so me domov, kjer se je po šestih mesecih zgodba ponovila še z drugim očesom.
”Skoraj popolna izguba vida je seveda drastično spremenila njegove življenjske načrte. Poslali so ga v šolo za slepe in ko je videl, kako švedski sistem deluje, ga je hotel spremeniti: ”Mislil sem si, da gotovo to ne more biti edini, kaj šele najboljši način obravnave slepih in slabovidnih. Odločil sem se, da bom svojo kariero čisto posvetil spremembi sistema. Hotel sem postati ravnatelj te šole za slepe in jo takoj zapreti.”
Danes na Švedskem tudi po zaslugi Kristerja Indeja deluje 34 poklicnih rehabilitacijskih centrov, kjer slabovidni lahko dobijo celovito in brezplačno oskrbo. Po mnenju našega gosta je namreč slabovidnost najprej emocionalni, šele nato tudi zdravstveni problem.
”Najpomembneje je, da se sam odločiš, da si dovolj dober. In da imaš dostop do najboljših mogočih pripomočkov – to pa so dobri prijatelji. Te imaš lahko kjerkoli na svetu. V tem primeru lahko delaš tisto, kar si želiš. Tudi izpolniš svoje sanje. Šele takrat lahko začneš uporabljati tudi tehnične pripomočke, ki so danes na voljo. Ampak ti so samo še dodana vrednost.”
Krister sicer uporablja očala z 10-kratno povečavo, bere pa na razdalji 2,5 centimetra. Za nekoliko daljše razdalje uporablja monokular, na svojem računalniku ima za branje nameščenega sinetičnega govorca. Kdor Kristerja ne pozna, bi težko na hitro ugotovil, da praktično ne vidi: ”Nočem šteti v odstotkih. Naravnost pred sabo ne vidim čisto ničesar. Nekaj vida mi je ostalo ob straneh in navadil sem se ga uporabljati. Če bi že moral govoriti o odstotkih, bi jih bilo tam okrog pet. V ZDA bi mi rekli, da sem legalno slep. Zase pravim, da ilegalno vidim.”
Slabovidnost je po njegovem mnenju ovira, a z obveznim levim prilastkom – premagljiva. Krister to oviro uspešno premaguje ne samo v poklicnem, ampak tudi v zasebnem življenju: ”Prav o tem govori poglavje v moji knjigi ”See bad, feel good”. Moja žena mi najprej sploh ni verjela, da sem slaboviden. Mislila je, da se delam norca iz nje, ko sem ji rekel, da ne morem brati časopisa. Spoznala sva se namreč v študentskem gledališču, jaz sem bil vodja tega gledališča, ona pa igralka. Danes živiva tako, da žena na nek način ignorira mojo slabovidnost; ne pomaga pri vsaki malenkosti. In to je super, ker se počutim kot čisto običajen zakonec. Poročena sva že 40 let in še vedno se spoznavava. Je pa res, da je moja tašča, ko ji je žena povedala za mojo slabovidnost, rekla ”A si nisi mogla najti boljšega?”. Danes se Krister s taščo razume odlično.
Kako sta z življenjsko zgodbo Kristerja Indeja povezana Zlatan Ibrahimović in kralj Rock’n’rolla Elvis Presley, pa poslušajte v tokratni oddaji Evropa osebno.
717 epizod
Predstavljamo čisto navadne nenavadne ljudi. Denimo take, ki se učijo estonščine, ali one, ki redijo severne jelene, med dopustom razvažajo pice v Bruslju.
”V ZDA bi mi rekli, da sem legalno slep. Zase pravim, da ilegalno vidim,” pravi švedski terapevt za slabovidnost Krister Inde v oddaji Evropa osebno. Čeprav je tudi sam slabovidem, pravi, da je slabovidnost ovira, a z obveznim levim prilastkom – premagljiva.
Krister Inde je vid izgubil med služenjem vojaškega roka: ”Sprva je bilo to sicer čudovito obdobje, z nami je služil tudi eden od fantov iz skupine ABBA. No, potem sem kar naenkrat izgubil vid na eno oko. Poslali so me domov, kjer se je po šestih mesecih zgodba ponovila še z drugim očesom.
”Skoraj popolna izguba vida je seveda drastično spremenila njegove življenjske načrte. Poslali so ga v šolo za slepe in ko je videl, kako švedski sistem deluje, ga je hotel spremeniti: ”Mislil sem si, da gotovo to ne more biti edini, kaj šele najboljši način obravnave slepih in slabovidnih. Odločil sem se, da bom svojo kariero čisto posvetil spremembi sistema. Hotel sem postati ravnatelj te šole za slepe in jo takoj zapreti.”
Danes na Švedskem tudi po zaslugi Kristerja Indeja deluje 34 poklicnih rehabilitacijskih centrov, kjer slabovidni lahko dobijo celovito in brezplačno oskrbo. Po mnenju našega gosta je namreč slabovidnost najprej emocionalni, šele nato tudi zdravstveni problem.
”Najpomembneje je, da se sam odločiš, da si dovolj dober. In da imaš dostop do najboljših mogočih pripomočkov – to pa so dobri prijatelji. Te imaš lahko kjerkoli na svetu. V tem primeru lahko delaš tisto, kar si želiš. Tudi izpolniš svoje sanje. Šele takrat lahko začneš uporabljati tudi tehnične pripomočke, ki so danes na voljo. Ampak ti so samo še dodana vrednost.”
Krister sicer uporablja očala z 10-kratno povečavo, bere pa na razdalji 2,5 centimetra. Za nekoliko daljše razdalje uporablja monokular, na svojem računalniku ima za branje nameščenega sinetičnega govorca. Kdor Kristerja ne pozna, bi težko na hitro ugotovil, da praktično ne vidi: ”Nočem šteti v odstotkih. Naravnost pred sabo ne vidim čisto ničesar. Nekaj vida mi je ostalo ob straneh in navadil sem se ga uporabljati. Če bi že moral govoriti o odstotkih, bi jih bilo tam okrog pet. V ZDA bi mi rekli, da sem legalno slep. Zase pravim, da ilegalno vidim.”
Slabovidnost je po njegovem mnenju ovira, a z obveznim levim prilastkom – premagljiva. Krister to oviro uspešno premaguje ne samo v poklicnem, ampak tudi v zasebnem življenju: ”Prav o tem govori poglavje v moji knjigi ”See bad, feel good”. Moja žena mi najprej sploh ni verjela, da sem slaboviden. Mislila je, da se delam norca iz nje, ko sem ji rekel, da ne morem brati časopisa. Spoznala sva se namreč v študentskem gledališču, jaz sem bil vodja tega gledališča, ona pa igralka. Danes živiva tako, da žena na nek način ignorira mojo slabovidnost; ne pomaga pri vsaki malenkosti. In to je super, ker se počutim kot čisto običajen zakonec. Poročena sva že 40 let in še vedno se spoznavava. Je pa res, da je moja tašča, ko ji je žena povedala za mojo slabovidnost, rekla ”A si nisi mogla najti boljšega?”. Danes se Krister s taščo razume odlično.
Kako sta z življenjsko zgodbo Kristerja Indeja povezana Zlatan Ibrahimović in kralj Rock’n’rolla Elvis Presley, pa poslušajte v tokratni oddaji Evropa osebno.
Katherine Dunn je okoljska novinarka, trenutno urednica Oxfordove mreže za okoljsko novinarstvo, kjer se sprašujejo, kako poročati o okoljski krizi, kje iskati vire, in kakšna je povezava med pandemijo, vojno in okoljem.
Filip Mrvelj je svetovno znani ulični slikar iz Slavonskega Broda, ki se je pred leti vpisal tudi v Guinessovo knjigo rekordov.
Kate Wagner je ameriška novinarka in pisateljica, ki se je navdušila nad kolesarstvom in Slovenijo.
Med letoma 2003 in 2009 je bil Thierry Vissol svetovalec Evropske komisije o avdiovizualni politiki, kljub več kot 30-letni karieri svoje funkcije ni nikoli razumel strogo uradniško.
Sogovornik je v mladosti na srednjih valovih poslušal Radio Slovenija, ki se ga je slišalo tudi v Stuttgartu. Takrat se je odločil, da bo delal na radiu.
David Fricker je na ukrajinsko-madžarsko mejo pripeljal avtobus s tri tisoč plišastimi igračkami, ki jih na železniški postaji deli med ukrajinske otroke.
Klaus Unterberger v Avstriji, pa tudi širše, velja za velikana javnih medijev, saj praktično svojo celotno kariero dela na avstrijski javni radioteleviziji ORF.
Matthew Caruana Galizia je malteški novinar, sin umorjene Daphne Caruana Galzia.
"Želimo si ostati v svoji državi in govoriti svoj jezik kot del Evropske unije," pravi tolmačka in kulturnica Kateryna Rietz-Rakul.
Okoljevarstvenik, raziskovalec, aktivist, fotograf potuje po naši modri krogli in dokumentira posledice podnebnih sprememb, ki se po njegovem najbolj očitno kažejo na izginjajočih ledenikih.
Režiserka Eliza Kubarska je v enem svojih dokumentarnih filmov v ospredje postavila družino Šerpe Ngada in to, kako tam gledajo na ekstremne alpinistične odprave.
Islandski filmski in gledališki igralec Hilmir Snær Guðnason o tem, zakaj na Islandiji ni nujno, da imajo pravljice srečen konec, o podnebnih spremembah, in o filmu Jagnje.
Alpski smučar Aksel Lund Svindal, najstarejši smukaški zmagovalec v zgodovini olimpijskih iger, o uspešni karieri, številnih poškodbah, razlogih za upokojitev in športnih vrednotah, ki so pomembne za svet.
Avstralski umetnik Colin Black se je povsem posvetil zvoku. O Ljubljani pred Parizom, dojemanju njegovega dela in mednarodnih nagradah.
Deskar na snegu Jasey Jay Anderson: Ker si vedno praviš, da lahko nekaj dosežeš, a zato ni nobenega zagotovila, dokler ne poskusiš.
Ana Salazar Torrez je bolivijska umetnica, ki je skupaj z gledališko skupino Teatro Trono novembra obiskala Slovenijo v okviru šeste nacionalne konference globalnega učenja, ki je letos nosila pomenljiv naslov Onkraj mehurčka. Ana živi v mestu El Alto, ki leži v Andih na 4000 metrih nadmorske višine.
Gostja je Kolumbijka Giovanna Paola Severino Gutierrez, predsednica Društva Latinoameričanov v Sloveniji.
Natalie Kauther in Adrian Pollmann sta prva nemška veleposlanika, ki delo opravljata izmenično.
Neveljaven email naslov