Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Max Andersson je uveljavljen ustvarjalec stripov in animiranih filmov: ”Kot otrok sem se osnov risanja učil od klasikov stripa, denimo Tin Tin mi je bil všeč, pa Racman Jaka in podobni. Kmalu sem se naveličal tega lepega risanja in začel risati po svoje. Moji stripi so v trenutku postali grši.” Max temu pravi ”svoj dialekt, svoja smer”. Razvijati ga je začel že v najstniških letih. Sprva je hotel postati mehanik, ker je bil zaljubljen v vonj po bencinu. V biografiji si je izmislil, da je risati začel zato, ker mu je bil všeč vonj po črnilu. In če je bila to včasih laž, je danes čista resnica: ”Ljubim vonj po potiskanem papirju. Spominja me na otroštvo. Če strip ni natisnjen na papirju, ga sploh ne preberem.”
Eden najbolj priznanih švedskih ustvarjalcev stripov in animiranih filmov se je rodil na skrajnem severu Švedske: ”Karesundo je mesto na Laponskem, moja starša sta tam delala kot učitelje v šoli za Samije. Imel sem tudi samijsko varuško in čeprav biološko nimam nobene povezave z njimi, sem vsaj od varuške gotovo pobral kakšno značilnost.” Pri sebi je opazil vsaj dve – nomadsko življenje, saj se neprestano seli (po nekajletnem bivanju v ZDA zdaj živi v Berlinu) in občutek za drugačno umetnost.
Max Andersson je vsako leto gost mnogih festivalov animiranega filma, tudi v Ljubljani letos na Animateki ni bil prvič: ”Posebno pri Ljubljani je to, da ni prav posebna.” Dodaja, da mu je to po svoje všeč, saj ga spominja na Švedsko. In očitno mu je tukaj res všeč, tudi njegova dela čedalje bolj pogosto vključujejo tematiko z našega področja, denimo najnovejši film Tito on Ice.
717 epizod
Predstavljamo čisto navadne nenavadne ljudi. Denimo take, ki se učijo estonščine, ali one, ki redijo severne jelene, med dopustom razvažajo pice v Bruslju.
Max Andersson je uveljavljen ustvarjalec stripov in animiranih filmov: ”Kot otrok sem se osnov risanja učil od klasikov stripa, denimo Tin Tin mi je bil všeč, pa Racman Jaka in podobni. Kmalu sem se naveličal tega lepega risanja in začel risati po svoje. Moji stripi so v trenutku postali grši.” Max temu pravi ”svoj dialekt, svoja smer”. Razvijati ga je začel že v najstniških letih. Sprva je hotel postati mehanik, ker je bil zaljubljen v vonj po bencinu. V biografiji si je izmislil, da je risati začel zato, ker mu je bil všeč vonj po črnilu. In če je bila to včasih laž, je danes čista resnica: ”Ljubim vonj po potiskanem papirju. Spominja me na otroštvo. Če strip ni natisnjen na papirju, ga sploh ne preberem.”
Eden najbolj priznanih švedskih ustvarjalcev stripov in animiranih filmov se je rodil na skrajnem severu Švedske: ”Karesundo je mesto na Laponskem, moja starša sta tam delala kot učitelje v šoli za Samije. Imel sem tudi samijsko varuško in čeprav biološko nimam nobene povezave z njimi, sem vsaj od varuške gotovo pobral kakšno značilnost.” Pri sebi je opazil vsaj dve – nomadsko življenje, saj se neprestano seli (po nekajletnem bivanju v ZDA zdaj živi v Berlinu) in občutek za drugačno umetnost.
Max Andersson je vsako leto gost mnogih festivalov animiranega filma, tudi v Ljubljani letos na Animateki ni bil prvič: ”Posebno pri Ljubljani je to, da ni prav posebna.” Dodaja, da mu je to po svoje všeč, saj ga spominja na Švedsko. In očitno mu je tukaj res všeč, tudi njegova dela čedalje bolj pogosto vključujejo tematiko z našega področja, denimo najnovejši film Tito on Ice.
Katherine Dunn je okoljska novinarka, trenutno urednica Oxfordove mreže za okoljsko novinarstvo, kjer se sprašujejo, kako poročati o okoljski krizi, kje iskati vire, in kakšna je povezava med pandemijo, vojno in okoljem.
Filip Mrvelj je svetovno znani ulični slikar iz Slavonskega Broda, ki se je pred leti vpisal tudi v Guinessovo knjigo rekordov.
Kate Wagner je ameriška novinarka in pisateljica, ki se je navdušila nad kolesarstvom in Slovenijo.
Med letoma 2003 in 2009 je bil Thierry Vissol svetovalec Evropske komisije o avdiovizualni politiki, kljub več kot 30-letni karieri svoje funkcije ni nikoli razumel strogo uradniško.
Sogovornik je v mladosti na srednjih valovih poslušal Radio Slovenija, ki se ga je slišalo tudi v Stuttgartu. Takrat se je odločil, da bo delal na radiu.
David Fricker je na ukrajinsko-madžarsko mejo pripeljal avtobus s tri tisoč plišastimi igračkami, ki jih na železniški postaji deli med ukrajinske otroke.
Klaus Unterberger v Avstriji, pa tudi širše, velja za velikana javnih medijev, saj praktično svojo celotno kariero dela na avstrijski javni radioteleviziji ORF.
Matthew Caruana Galizia je malteški novinar, sin umorjene Daphne Caruana Galzia.
"Želimo si ostati v svoji državi in govoriti svoj jezik kot del Evropske unije," pravi tolmačka in kulturnica Kateryna Rietz-Rakul.
Okoljevarstvenik, raziskovalec, aktivist, fotograf potuje po naši modri krogli in dokumentira posledice podnebnih sprememb, ki se po njegovem najbolj očitno kažejo na izginjajočih ledenikih.
Režiserka Eliza Kubarska je v enem svojih dokumentarnih filmov v ospredje postavila družino Šerpe Ngada in to, kako tam gledajo na ekstremne alpinistične odprave.
Islandski filmski in gledališki igralec Hilmir Snær Guðnason o tem, zakaj na Islandiji ni nujno, da imajo pravljice srečen konec, o podnebnih spremembah, in o filmu Jagnje.
Alpski smučar Aksel Lund Svindal, najstarejši smukaški zmagovalec v zgodovini olimpijskih iger, o uspešni karieri, številnih poškodbah, razlogih za upokojitev in športnih vrednotah, ki so pomembne za svet.
Avstralski umetnik Colin Black se je povsem posvetil zvoku. O Ljubljani pred Parizom, dojemanju njegovega dela in mednarodnih nagradah.
Deskar na snegu Jasey Jay Anderson: Ker si vedno praviš, da lahko nekaj dosežeš, a zato ni nobenega zagotovila, dokler ne poskusiš.
Ana Salazar Torrez je bolivijska umetnica, ki je skupaj z gledališko skupino Teatro Trono novembra obiskala Slovenijo v okviru šeste nacionalne konference globalnega učenja, ki je letos nosila pomenljiv naslov Onkraj mehurčka. Ana živi v mestu El Alto, ki leži v Andih na 4000 metrih nadmorske višine.
Gostja je Kolumbijka Giovanna Paola Severino Gutierrez, predsednica Društva Latinoameričanov v Sloveniji.
Natalie Kauther in Adrian Pollmann sta prva nemška veleposlanika, ki delo opravljata izmenično.
Neveljaven email naslov