Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Wimme Saari je eden najbolj znanih joikarjev na svetu. Verjetno ga pozna vseh 80 tisoč Samijev, ki danes živijo na Norveškem, Švedskem, Finskem in v Rusiji. Wimme pravi, da je žal ostal eden redkih, ki še živi nomadsko življenje staroselcev s severa Evrope. A tudi on žal ne sledi več čredam severnih jelenov, temveč se seli iz enega mesta v drugega in tam koncertira.
Wimme je predstavnik ljudstva, ki danes živi v štirih državah: na Norveške, Švedskem, nekaj pa tudi na Finskem in polotoku Kola v Rusiji. Njihovo tradicionalno šamansko petje se imenuje joik in Wimme je eden najbolj znanih izvajalcev. ”Na kratko – joika je način opisovanja karakterja osebe, živali ali pa pokrajine. Ko joikaš, uporabljaš melodijo, besede, ritem, barvo zvoka, ki opisuje tistega ali tisto, kar joikaš. Vse v naravi je živo, človek, lisica ali kamen. Veste, ne joikaš o nekom, ampak joikaš nekoga.”
In čeprav se nam nepoznavalcem zdi, da je joikanje nekaj otožnega, žalostnega, to ni nujno res. Če si dober, si lahko prijoikaš tudi kakšno dekle, pravi Wimme: ”Ja, se je tudi včasih zgodilo. Tega sicer nisem pogosto izkoriščal, ampak če sem tako čutil, potem sem tako tudi storil. Joikanje je bilo neke vrste moje skrivno orožje, zelo uspešno.”
Wimme Saari, katerega pravi (samijski) priimek je sicer Soulu, a so mu ga Finci v otroštvu spremenili, je danes ambasador samijske kulture. Tradicionalno glasbo ljudi s severa kombinira z modernimi ritmi in jo s tem ohranja pri življenju. Nastopal je tudi že v ZDA, kjer je odkril, da je njegova glasba pravzaprav sorodna z glasbo prvotnih prebivalcev severne Amerike: ”Bilo je čisto tako, kot da bi poslušal svojega strica Lasseja. Točno tako je joikal on – isti občutek, ista melodija in ritem. Ne vem, od kod takšna podobnost. Verjetno iz narave. Enako glasbo imamo.”
Sicer pa kultura Samijev (in ne Laponcev, kar Wimme posebej poudari) ni samo joik. Več pa seveda v posnetku!
717 epizod
Predstavljamo čisto navadne nenavadne ljudi. Denimo take, ki se učijo estonščine, ali one, ki redijo severne jelene, med dopustom razvažajo pice v Bruslju.
Wimme Saari je eden najbolj znanih joikarjev na svetu. Verjetno ga pozna vseh 80 tisoč Samijev, ki danes živijo na Norveškem, Švedskem, Finskem in v Rusiji. Wimme pravi, da je žal ostal eden redkih, ki še živi nomadsko življenje staroselcev s severa Evrope. A tudi on žal ne sledi več čredam severnih jelenov, temveč se seli iz enega mesta v drugega in tam koncertira.
Wimme je predstavnik ljudstva, ki danes živi v štirih državah: na Norveške, Švedskem, nekaj pa tudi na Finskem in polotoku Kola v Rusiji. Njihovo tradicionalno šamansko petje se imenuje joik in Wimme je eden najbolj znanih izvajalcev. ”Na kratko – joika je način opisovanja karakterja osebe, živali ali pa pokrajine. Ko joikaš, uporabljaš melodijo, besede, ritem, barvo zvoka, ki opisuje tistega ali tisto, kar joikaš. Vse v naravi je živo, človek, lisica ali kamen. Veste, ne joikaš o nekom, ampak joikaš nekoga.”
In čeprav se nam nepoznavalcem zdi, da je joikanje nekaj otožnega, žalostnega, to ni nujno res. Če si dober, si lahko prijoikaš tudi kakšno dekle, pravi Wimme: ”Ja, se je tudi včasih zgodilo. Tega sicer nisem pogosto izkoriščal, ampak če sem tako čutil, potem sem tako tudi storil. Joikanje je bilo neke vrste moje skrivno orožje, zelo uspešno.”
Wimme Saari, katerega pravi (samijski) priimek je sicer Soulu, a so mu ga Finci v otroštvu spremenili, je danes ambasador samijske kulture. Tradicionalno glasbo ljudi s severa kombinira z modernimi ritmi in jo s tem ohranja pri življenju. Nastopal je tudi že v ZDA, kjer je odkril, da je njegova glasba pravzaprav sorodna z glasbo prvotnih prebivalcev severne Amerike: ”Bilo je čisto tako, kot da bi poslušal svojega strica Lasseja. Točno tako je joikal on – isti občutek, ista melodija in ritem. Ne vem, od kod takšna podobnost. Verjetno iz narave. Enako glasbo imamo.”
Sicer pa kultura Samijev (in ne Laponcev, kar Wimme posebej poudari) ni samo joik. Več pa seveda v posnetku!
Katherine Dunn je okoljska novinarka, trenutno urednica Oxfordove mreže za okoljsko novinarstvo, kjer se sprašujejo, kako poročati o okoljski krizi, kje iskati vire, in kakšna je povezava med pandemijo, vojno in okoljem.
Filip Mrvelj je svetovno znani ulični slikar iz Slavonskega Broda, ki se je pred leti vpisal tudi v Guinessovo knjigo rekordov.
Kate Wagner je ameriška novinarka in pisateljica, ki se je navdušila nad kolesarstvom in Slovenijo.
Med letoma 2003 in 2009 je bil Thierry Vissol svetovalec Evropske komisije o avdiovizualni politiki, kljub več kot 30-letni karieri svoje funkcije ni nikoli razumel strogo uradniško.
Sogovornik je v mladosti na srednjih valovih poslušal Radio Slovenija, ki se ga je slišalo tudi v Stuttgartu. Takrat se je odločil, da bo delal na radiu.
David Fricker je na ukrajinsko-madžarsko mejo pripeljal avtobus s tri tisoč plišastimi igračkami, ki jih na železniški postaji deli med ukrajinske otroke.
Klaus Unterberger v Avstriji, pa tudi širše, velja za velikana javnih medijev, saj praktično svojo celotno kariero dela na avstrijski javni radioteleviziji ORF.
Matthew Caruana Galizia je malteški novinar, sin umorjene Daphne Caruana Galzia.
"Želimo si ostati v svoji državi in govoriti svoj jezik kot del Evropske unije," pravi tolmačka in kulturnica Kateryna Rietz-Rakul.
Okoljevarstvenik, raziskovalec, aktivist, fotograf potuje po naši modri krogli in dokumentira posledice podnebnih sprememb, ki se po njegovem najbolj očitno kažejo na izginjajočih ledenikih.
Režiserka Eliza Kubarska je v enem svojih dokumentarnih filmov v ospredje postavila družino Šerpe Ngada in to, kako tam gledajo na ekstremne alpinistične odprave.
Islandski filmski in gledališki igralec Hilmir Snær Guðnason o tem, zakaj na Islandiji ni nujno, da imajo pravljice srečen konec, o podnebnih spremembah, in o filmu Jagnje.
Alpski smučar Aksel Lund Svindal, najstarejši smukaški zmagovalec v zgodovini olimpijskih iger, o uspešni karieri, številnih poškodbah, razlogih za upokojitev in športnih vrednotah, ki so pomembne za svet.
Avstralski umetnik Colin Black se je povsem posvetil zvoku. O Ljubljani pred Parizom, dojemanju njegovega dela in mednarodnih nagradah.
Deskar na snegu Jasey Jay Anderson: Ker si vedno praviš, da lahko nekaj dosežeš, a zato ni nobenega zagotovila, dokler ne poskusiš.
Ana Salazar Torrez je bolivijska umetnica, ki je skupaj z gledališko skupino Teatro Trono novembra obiskala Slovenijo v okviru šeste nacionalne konference globalnega učenja, ki je letos nosila pomenljiv naslov Onkraj mehurčka. Ana živi v mestu El Alto, ki leži v Andih na 4000 metrih nadmorske višine.
Gostja je Kolumbijka Giovanna Paola Severino Gutierrez, predsednica Društva Latinoameričanov v Sloveniji.
Natalie Kauther in Adrian Pollmann sta prva nemška veleposlanika, ki delo opravljata izmenično.
Neveljaven email naslov