Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Zineb El Rhazoui je 30-letna Maročanka, ki ima rada nogomet. Vendar nikoli ne navija za maroško reprezentanco, ker vsak uspeh oblast izrabi za svojo propagando. Je novinarka in pisateljica, ki pravi, da je arabščina izjemno lep jezik, ki ga je mogoče čudovito uporabiti v literaturi, a je žal 90 odstotkov knjig, ki zapolnjujejo kulturo 22 arabskih držav, verskega značaja. Zineb je tudi aktivistka in prav zaradi svojega delovanja je morala zbežati iz Maroka. ”To ni bila izbira. Iz Maroka nisem ušla le zaradi svobode, ki jo zahtevam zase. Preselila sem se tudi zaradi svojih političnih mnenj, ki so postala preveč nevarna za režim. V zdajšnjih razmerah v Maroku kot novinar ali pisatelj ne moreš delati.”
Kljub temu, da jo obtožujejo, da deluje proti državi, se sama počuti kot zavedna Maročanka: ”Sem Maročanka, ker sem bila tukaj rojena. Nisem pa muslimanka, ker sem ateistka, čeprav sem odraščala v muslimanskem okolju. Težava je v tem, da uradno ne morete biti Maročan, če niste tudi musliman. Sama sem sicer iz arabske, beduinske družine. Torej nisem berberskega izvora. Se pa počutim tudi malo Berberka, ker to ni več samo etnično vprašanje temveč tudi kulturno. Biti Berber v Maroku pomeni biti Maročan.I”
Novinarka, pisateljica in aktivistka Zineb El Rhazoui si želi, da bi se tudi v Maroku zgodila revolucija, kot se je v nekaterih drugih državah: ”Upam, da se bo revolucija zgodila in po svojih močeh bom prispevala kar največ, da se bo zgodila. Z monarhijo nimamo prihodnosti. Po revoluciji bo sicer težko, verjetno se bomo pregovarjali že o tem, kakšen režim sploh hočemo, naj bo to parlamentarna ali predsedniška demokracija, naj bo država sekularna ali islamska republika. Nikakor pa ne more biti slabše, kot je zdaj. Četudi bomo imeli obdobje nestabilnosti in nasilja.”
Zineb bo naslednji dve leti preživela v Ljubljani v okviru mreže mest zatočišč za preganjane pisatelje ICORN. Pri nas piše svojo tretjo knjigo o razmerah v Casablanci, kot novinarka pa objavlja tudi v nekaterih francoskih časopisih.
721 epizod
Predstavljamo čisto navadne nenavadne ljudi. Denimo take, ki se učijo estonščine, ali one, ki redijo severne jelene, med dopustom razvažajo pice v Bruslju.
Zineb El Rhazoui je 30-letna Maročanka, ki ima rada nogomet. Vendar nikoli ne navija za maroško reprezentanco, ker vsak uspeh oblast izrabi za svojo propagando. Je novinarka in pisateljica, ki pravi, da je arabščina izjemno lep jezik, ki ga je mogoče čudovito uporabiti v literaturi, a je žal 90 odstotkov knjig, ki zapolnjujejo kulturo 22 arabskih držav, verskega značaja. Zineb je tudi aktivistka in prav zaradi svojega delovanja je morala zbežati iz Maroka. ”To ni bila izbira. Iz Maroka nisem ušla le zaradi svobode, ki jo zahtevam zase. Preselila sem se tudi zaradi svojih političnih mnenj, ki so postala preveč nevarna za režim. V zdajšnjih razmerah v Maroku kot novinar ali pisatelj ne moreš delati.”
Kljub temu, da jo obtožujejo, da deluje proti državi, se sama počuti kot zavedna Maročanka: ”Sem Maročanka, ker sem bila tukaj rojena. Nisem pa muslimanka, ker sem ateistka, čeprav sem odraščala v muslimanskem okolju. Težava je v tem, da uradno ne morete biti Maročan, če niste tudi musliman. Sama sem sicer iz arabske, beduinske družine. Torej nisem berberskega izvora. Se pa počutim tudi malo Berberka, ker to ni več samo etnično vprašanje temveč tudi kulturno. Biti Berber v Maroku pomeni biti Maročan.I”
Novinarka, pisateljica in aktivistka Zineb El Rhazoui si želi, da bi se tudi v Maroku zgodila revolucija, kot se je v nekaterih drugih državah: ”Upam, da se bo revolucija zgodila in po svojih močeh bom prispevala kar največ, da se bo zgodila. Z monarhijo nimamo prihodnosti. Po revoluciji bo sicer težko, verjetno se bomo pregovarjali že o tem, kakšen režim sploh hočemo, naj bo to parlamentarna ali predsedniška demokracija, naj bo država sekularna ali islamska republika. Nikakor pa ne more biti slabše, kot je zdaj. Četudi bomo imeli obdobje nestabilnosti in nasilja.”
Zineb bo naslednji dve leti preživela v Ljubljani v okviru mreže mest zatočišč za preganjane pisatelje ICORN. Pri nas piše svojo tretjo knjigo o razmerah v Casablanci, kot novinarka pa objavlja tudi v nekaterih francoskih časopisih.
Rodila se je v Zagrebu, kjer je leta 2006 diplomirala iz veterine. Danes je veterinarka bolj v prostem času, saj se je leta 2017 vpisala še na Akademijo dramske umetnosti, smer režija dokumentarnega filma. Svoji akademski področji velikokrat združuje v dokumentarnih filmih, v katerih so živali glavni protagonisti. Sunčica Ana Veldić se je pred časom se je v Ljubljani mudila kot gostja in članica žirije festivala kratkega filma FEKK, kjer je pripravila tudi predavanje z naslovom Naracija filma z nečloveškimi protagonisti.
Nemec Mario Dieringer je zajemal življenje z veliko mavrično žlico, dokler ga različne okoliščine niso potisnile na dno. Razmišljal je o tem, da bi si vzel življenje. Pravočasna psihoterapevtska pomoč in želja po življenju sta ga prignali do tega, da danes skupaj s svojim psom Tyrion hodi po svetu, sadi drevesa spomina na žrtve samomora in na podlagi svojih izkušenj ljudi ozavešča o duševnem zdravju.
Irene in Antoine Kaufmann sta leta 2017 prevzela posest z vinogradi v vinogradniškem mestecu Aesch, ki je od Basla odmaknjeno slabe pol ure vožnje. Novo obdobje se je začelo z njunim prihodom, saj so iz vinogradništva na količino prešli na vinogradništvo v kakovosti. In se osredotočili na pridelavo organskih in biodinamičnih vin. Leta 2019 so se preimenovali v klet Klus177. Po dolini in imenu ceste, kjer so vinogradi in njihova domačija.
Latvijski glasbenik in komik Ralfs Eilands je glasen kritik ruskega režima.
Katherine Dunn je okoljska novinarka, trenutno urednica Oxfordove mreže za okoljsko novinarstvo, kjer se sprašujejo, kako poročati o okoljski krizi, kje iskati vire, in kakšna je povezava med pandemijo, vojno in okoljem.
Filip Mrvelj je svetovno znani ulični slikar iz Slavonskega Broda, ki se je pred leti vpisal tudi v Guinessovo knjigo rekordov.
Kate Wagner je ameriška novinarka in pisateljica, ki se je navdušila nad kolesarstvom in Slovenijo.
Med letoma 2003 in 2009 je bil Thierry Vissol svetovalec Evropske komisije o avdiovizualni politiki, kljub več kot 30-letni karieri svoje funkcije ni nikoli razumel strogo uradniško.
Sogovornik je v mladosti na srednjih valovih poslušal Radio Slovenija, ki se ga je slišalo tudi v Stuttgartu. Takrat se je odločil, da bo delal na radiu.
David Fricker je na ukrajinsko-madžarsko mejo pripeljal avtobus s tri tisoč plišastimi igračkami, ki jih na železniški postaji deli med ukrajinske otroke.
Klaus Unterberger v Avstriji, pa tudi širše, velja za velikana javnih medijev, saj praktično svojo celotno kariero dela na avstrijski javni radioteleviziji ORF.
Matthew Caruana Galizia je malteški novinar, sin umorjene Daphne Caruana Galzia.
"Želimo si ostati v svoji državi in govoriti svoj jezik kot del Evropske unije," pravi tolmačka in kulturnica Kateryna Rietz-Rakul.
Okoljevarstvenik, raziskovalec, aktivist, fotograf potuje po naši modri krogli in dokumentira posledice podnebnih sprememb, ki se po njegovem najbolj očitno kažejo na izginjajočih ledenikih.
Režiserka Eliza Kubarska je v enem svojih dokumentarnih filmov v ospredje postavila družino Šerpe Ngada in to, kako tam gledajo na ekstremne alpinistične odprave.
Islandski filmski in gledališki igralec Hilmir Snær Guðnason o tem, zakaj na Islandiji ni nujno, da imajo pravljice srečen konec, o podnebnih spremembah, in o filmu Jagnje.
Alpski smučar Aksel Lund Svindal, najstarejši smukaški zmagovalec v zgodovini olimpijskih iger, o uspešni karieri, številnih poškodbah, razlogih za upokojitev in športnih vrednotah, ki so pomembne za svet.
Avstralski umetnik Colin Black se je povsem posvetil zvoku. O Ljubljani pred Parizom, dojemanju njegovega dela in mednarodnih nagradah.
Neveljaven email naslov