Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Zineb El Rhazoui je 30-letna Maročanka, ki ima rada nogomet. Vendar nikoli ne navija za maroško reprezentanco, ker vsak uspeh oblast izrabi za svojo propagando. Je novinarka in pisateljica, ki pravi, da je arabščina izjemno lep jezik, ki ga je mogoče čudovito uporabiti v literaturi, a je žal 90 odstotkov knjig, ki zapolnjujejo kulturo 22 arabskih držav, verskega značaja. Zineb je tudi aktivistka in prav zaradi svojega delovanja je morala zbežati iz Maroka. ”To ni bila izbira. Iz Maroka nisem ušla le zaradi svobode, ki jo zahtevam zase. Preselila sem se tudi zaradi svojih političnih mnenj, ki so postala preveč nevarna za režim. V zdajšnjih razmerah v Maroku kot novinar ali pisatelj ne moreš delati.”
Kljub temu, da jo obtožujejo, da deluje proti državi, se sama počuti kot zavedna Maročanka: ”Sem Maročanka, ker sem bila tukaj rojena. Nisem pa muslimanka, ker sem ateistka, čeprav sem odraščala v muslimanskem okolju. Težava je v tem, da uradno ne morete biti Maročan, če niste tudi musliman. Sama sem sicer iz arabske, beduinske družine. Torej nisem berberskega izvora. Se pa počutim tudi malo Berberka, ker to ni več samo etnično vprašanje temveč tudi kulturno. Biti Berber v Maroku pomeni biti Maročan.I”
Novinarka, pisateljica in aktivistka Zineb El Rhazoui si želi, da bi se tudi v Maroku zgodila revolucija, kot se je v nekaterih drugih državah: ”Upam, da se bo revolucija zgodila in po svojih močeh bom prispevala kar največ, da se bo zgodila. Z monarhijo nimamo prihodnosti. Po revoluciji bo sicer težko, verjetno se bomo pregovarjali že o tem, kakšen režim sploh hočemo, naj bo to parlamentarna ali predsedniška demokracija, naj bo država sekularna ali islamska republika. Nikakor pa ne more biti slabše, kot je zdaj. Četudi bomo imeli obdobje nestabilnosti in nasilja.”
Zineb bo naslednji dve leti preživela v Ljubljani v okviru mreže mest zatočišč za preganjane pisatelje ICORN. Pri nas piše svojo tretjo knjigo o razmerah v Casablanci, kot novinarka pa objavlja tudi v nekaterih francoskih časopisih.
721 epizod
Predstavljamo čisto navadne nenavadne ljudi. Denimo take, ki se učijo estonščine, ali one, ki redijo severne jelene, med dopustom razvažajo pice v Bruslju.
Zineb El Rhazoui je 30-letna Maročanka, ki ima rada nogomet. Vendar nikoli ne navija za maroško reprezentanco, ker vsak uspeh oblast izrabi za svojo propagando. Je novinarka in pisateljica, ki pravi, da je arabščina izjemno lep jezik, ki ga je mogoče čudovito uporabiti v literaturi, a je žal 90 odstotkov knjig, ki zapolnjujejo kulturo 22 arabskih držav, verskega značaja. Zineb je tudi aktivistka in prav zaradi svojega delovanja je morala zbežati iz Maroka. ”To ni bila izbira. Iz Maroka nisem ušla le zaradi svobode, ki jo zahtevam zase. Preselila sem se tudi zaradi svojih političnih mnenj, ki so postala preveč nevarna za režim. V zdajšnjih razmerah v Maroku kot novinar ali pisatelj ne moreš delati.”
Kljub temu, da jo obtožujejo, da deluje proti državi, se sama počuti kot zavedna Maročanka: ”Sem Maročanka, ker sem bila tukaj rojena. Nisem pa muslimanka, ker sem ateistka, čeprav sem odraščala v muslimanskem okolju. Težava je v tem, da uradno ne morete biti Maročan, če niste tudi musliman. Sama sem sicer iz arabske, beduinske družine. Torej nisem berberskega izvora. Se pa počutim tudi malo Berberka, ker to ni več samo etnično vprašanje temveč tudi kulturno. Biti Berber v Maroku pomeni biti Maročan.I”
Novinarka, pisateljica in aktivistka Zineb El Rhazoui si želi, da bi se tudi v Maroku zgodila revolucija, kot se je v nekaterih drugih državah: ”Upam, da se bo revolucija zgodila in po svojih močeh bom prispevala kar največ, da se bo zgodila. Z monarhijo nimamo prihodnosti. Po revoluciji bo sicer težko, verjetno se bomo pregovarjali že o tem, kakšen režim sploh hočemo, naj bo to parlamentarna ali predsedniška demokracija, naj bo država sekularna ali islamska republika. Nikakor pa ne more biti slabše, kot je zdaj. Četudi bomo imeli obdobje nestabilnosti in nasilja.”
Zineb bo naslednji dve leti preživela v Ljubljani v okviru mreže mest zatočišč za preganjane pisatelje ICORN. Pri nas piše svojo tretjo knjigo o razmerah v Casablanci, kot novinarka pa objavlja tudi v nekaterih francoskih časopisih.
Damir Imamović je bosansko-hercegovski pionir novega vala sevdaha. Doštudiral je filozofijo, a se posvetil glasbi. Prvo sevdalinko je odpel na zabavi, ko ga je nekdo izzval, rekoč: saj si vendar iz glasbene družine.
Od kuratorke v muzeju do Kickstarterjeve direktorice za področje dizajna in tehnologije.
Simon Chang je tajvansko-slovenski fotograf, ki ravno te dni razstavlja v ljubljanski Galeriji Fotografija, čeprav je beseda "razstavlja" v teh razmerah nekoliko nerodna. Je pa naš gost vajen izrednih razmer, kar ne nazadnje izpričuje prav omenjena fotografska razstava "Pastirji in klavnica", v kateri Simon predstavlja dve lokaciji, ki ju je obiskal v Kurdistanu v letih 2018 in 2019 – klavnico in psihiatrično bolničnico. Razstava je na nek način nadaljevanje njegovega spremljanja migrantskega vala skozi Slovenijo leta 2015, ko je bil na meji kot fotoreporter, pa tudi prostovoljec.
Johannes Tralla je novinar več kot 10 let. Vodi osrednja dnevna poročila, tedensko pripravlja zunanjepolitično oddajo ter pogovorno oddajo, v kateri gosti politike, gospodarstvenike. Šest let je bil bruseljski dopisnik.
Juliana Kaltakhchan je ruska podjetnica, ukulelistka in poliglotka. Moskovčanka armenskega porekla, rojena v Beogradu in izobražena v Londonu zdaj že desetletje živi v Sloveniji.
Pionir hrvaške grafitarske scene Krešimir Golubić - Leon GSK o grafitarstvu, iskanju navdiha, družbenem angažmaju grafitov in tem, zakaj jih še vedno povezujemo s huliganstvom.
Srbski igralec, režiser in producent Dragan Bjelogrlić se noče pretirano politično izpostavljati, a njegove filmske in televizijske uprizoritve ves čas hodijo na meji političnih čustev.
Marion Foucart živi v Sloveniji že 11 let. Pravi, da je njena družina klasičen proizvod Erasmusa; v Dublinu je spoznala partnerja, z njim začela življenje v Parizu, okoliščine pa so ju pripeljale do Ljubljane.
Erling Kagge je prvi dosegel tri vrhove - severni in južni pol ter goro Everest. Je človek, ki v teh hrupnih časih išče tišino, ki v tej vozeči se družbi hodi, saj pravi, da so najboljše stvari v življenju pač zastonj.
Direktor tekem svetovnega pokala Peter Gerdol o največjih zvezdnicah belega cirkusa, o težkih odločitvah zaradi pretoplih zim in tudi o svojem prvem športu, košarki.
Vsestranski umetnik. Intelektualec. Genij. Svetovni kilo car. Ekoaktivist. Letnik 1963. Jadralec. Avtor skovanke turbofolk. Izvrstni glasbenik. Predvsem pa zgolj in samo homo sapiens.
Jonas Sonnenschein je po rodu Nemec in je eden vodilnih strokovnjakov za okoljsko ekonomijo pri nas.
Šport in glasba sta tesno povezana, pravi Djibril Cissé. Z Liverpoolom je osvojil ligo prvakov, za francosko reprezentanco je zbral 41 nastopov, zdaj pa se ukvarja z glasbo.
Daniela Slavik je Izraelka, rodila se je v Jeruzalemu, vendar že skoraj vse življenje živi ob morju, v Tel Avivu. Nekdanja plesalka baleta se danes ukvarja z menedžerskim svetovanjem, zaposluje jo tudi pisanje scenarijev za televizijske serije.
Milorad Bata Nikolić je rojen v Prištini, v primerjavi z večino Srbov pa zelo uspešno sobiva z večinskim albanskim prebivalstvom na Kosovu. Bata odlično ponazarja včasih težko predstavljiva čudesa Balkana.
Kristian Ranđelović je ljubitelj reklam in se ukvarja s psihodramo. Je tudi interspolna oseba, ki je kmalu po rojstvu doživela medicinski poseg, s katerim so ji določili spol.
Eldar Gasimov je leta 2011 s pevko Nigar Jamal pod umetniškim imenom Ell & Nikki zmagal na tekmovanju za Pesem Evrovizije. Na to sta se pripravljala več mesecev. Po zmagi so ju na domačem letališču pričakali številni Azerbajdžanci.
David Cirici je učitelj književnosti in mladinski pisatelj. Na Twitterju ima v šaljivi predstavitvi zapisano, da je njegova družina pred dvema tisočletjema imela hišo v Pompejih, s čimer namiguje na svoj italijansko zveneč priimek. Pred svoje opise najpogosteje dopiše katalonski.
Oto Horvat je pesnik, pisatelj in prevajalec. Srbski po mestu rojstva, madžarski po imenu in priimku. 7 let begunec v Nemčiji, zdaj pa že dolga leta živeč v Italiji.
Kasper Rune Larsen je danski filmski režiser, ki se je slovenskemu občinstvu na Liffu predstavil s celovečernim filmom Danska.
Neveljaven email naslov