Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Moscow on Ice (Vir: uradna spletna stran)
Z veliko verjetnostjo lahko trdimo, da v Evropi osebno! še nismo gostili človeka, ki bi v svoji karieri zbral toliko naslovov evropskih, svetovnih in olimpijskih prvakov in podprvakov kot Natalia Bestemianova. V Sloveniji se je mudila konec leta, ko so v Hali Tivoli gostovali umetniki Moscow Stars on Ice, pod okriljem katerega so zbrani vrhunski mojstri umetnostnega drsanja.
Natalie Bestemianova je v paru z Andrejem Bukinom na Olimpijskih igrah v Calgariju postala olimpijska zmagovalka, in tudi sicer sta eden najuspešnješih parov v zgodovini umetnostnega drsanja. Bila sta druga na OI v Sarajevu, sicer pa od leta 1981 do 1988 nista šla domov s svetovnega ali evropskega prvenstva brez medalje. Osvojila sta tudi štiri zaporedne naslove evropskih in štiri zaporedne naslove svetovnih prvakov.
“V paru sem začela drsati precej pozno, stara sem bila stara že 17 let, kar je v primerjavi s pari, ki so drsali skupaj že več let, zelo pozno. A z Andrejem sva trdo delala in sva nadoknadila izgubljena leta,” pojasni Bestemianova.
Trenirala sta pod okriljem legendarne ruske trenerke Tatiane Tarasove, ki je trenirala več svetovnih in olimpijskih prvakov kot kateri koli drugi trener v zgodovini umetnostnega drsanja. Med njimi je bilo tudi sedem olimpijskih prvakov. A pot do uspeha umetnostnega drsalca je trnova: Bilo je zelo zelo težko. Dopoldne in popoldne sva bila od tri do štiri urepo na ledu, skupaj sva imela tudi več kot devet ali deset ur treninga na dan.
Natalie Bestemianova prijatelji kličejo Besti, kot se tudi neuradno imenuje element umetnostnega drsanja “Besti squat” ali Bestijino čepenje. Ta element je Natalie in Andreja v njunih najboljših letih naredil prepoznavna.
“Umetnostno drsanje je zelo težak šport in le redkim resnično uspe. Pogosto mladi ljudje, stari 18 let, postanejo prestari, ne zdržijo naporov ali morda pritiska,” pravi Natalia, ki številnim drsalcem omogoča nadaljevanje kariere v šov-biznisu. Z možem, prav tako nekdanjim umetnostnim drsalcem Igorjem Bobrinom, sta lastnika ledenega teatra Moscow Stars on Ice ali neuradno “Bolšoja na ledu”. “Najina predstava ledenega teatra omogoča drsalcem dolgo ‘življenje’ na ledu,” še doda Natalija.
Moscow Stars on Ice ima v reperju kakšnih 15 predstav. V Ljubljani so se pred novim letom predstavili s Carmen in otroško predstavo Sneguljčica. V sodelovanju z ruskim skladateljem vsako leto postavijo novo predstavo. Letos pripravljajo predstavo o Spartaku.
Zmes športa in umetnosti, kar njihov Bolšoj na ledu zagotovo je, pa dejstvo, da imajo med drsalci številne nekdanje vrhunske športnike, je pritegnilo tudi pozornost organizacijskega odbora za zimske olimpijske igre v Sočiju leta 2014. “Zagotovo bomo tudi del kulturnega programa na prihajajočih igrah – nedavno smo podpisali pogodbo o sodelovanju, kaj več pa bomo morali še doreči.”
717 epizod
Predstavljamo čisto navadne nenavadne ljudi. Denimo take, ki se učijo estonščine, ali one, ki redijo severne jelene, med dopustom razvažajo pice v Bruslju.
Moscow on Ice (Vir: uradna spletna stran)
Z veliko verjetnostjo lahko trdimo, da v Evropi osebno! še nismo gostili človeka, ki bi v svoji karieri zbral toliko naslovov evropskih, svetovnih in olimpijskih prvakov in podprvakov kot Natalia Bestemianova. V Sloveniji se je mudila konec leta, ko so v Hali Tivoli gostovali umetniki Moscow Stars on Ice, pod okriljem katerega so zbrani vrhunski mojstri umetnostnega drsanja.
Natalie Bestemianova je v paru z Andrejem Bukinom na Olimpijskih igrah v Calgariju postala olimpijska zmagovalka, in tudi sicer sta eden najuspešnješih parov v zgodovini umetnostnega drsanja. Bila sta druga na OI v Sarajevu, sicer pa od leta 1981 do 1988 nista šla domov s svetovnega ali evropskega prvenstva brez medalje. Osvojila sta tudi štiri zaporedne naslove evropskih in štiri zaporedne naslove svetovnih prvakov.
“V paru sem začela drsati precej pozno, stara sem bila stara že 17 let, kar je v primerjavi s pari, ki so drsali skupaj že več let, zelo pozno. A z Andrejem sva trdo delala in sva nadoknadila izgubljena leta,” pojasni Bestemianova.
Trenirala sta pod okriljem legendarne ruske trenerke Tatiane Tarasove, ki je trenirala več svetovnih in olimpijskih prvakov kot kateri koli drugi trener v zgodovini umetnostnega drsanja. Med njimi je bilo tudi sedem olimpijskih prvakov. A pot do uspeha umetnostnega drsalca je trnova: Bilo je zelo zelo težko. Dopoldne in popoldne sva bila od tri do štiri urepo na ledu, skupaj sva imela tudi več kot devet ali deset ur treninga na dan.
Natalie Bestemianova prijatelji kličejo Besti, kot se tudi neuradno imenuje element umetnostnega drsanja “Besti squat” ali Bestijino čepenje. Ta element je Natalie in Andreja v njunih najboljših letih naredil prepoznavna.
“Umetnostno drsanje je zelo težak šport in le redkim resnično uspe. Pogosto mladi ljudje, stari 18 let, postanejo prestari, ne zdržijo naporov ali morda pritiska,” pravi Natalia, ki številnim drsalcem omogoča nadaljevanje kariere v šov-biznisu. Z možem, prav tako nekdanjim umetnostnim drsalcem Igorjem Bobrinom, sta lastnika ledenega teatra Moscow Stars on Ice ali neuradno “Bolšoja na ledu”. “Najina predstava ledenega teatra omogoča drsalcem dolgo ‘življenje’ na ledu,” še doda Natalija.
Moscow Stars on Ice ima v reperju kakšnih 15 predstav. V Ljubljani so se pred novim letom predstavili s Carmen in otroško predstavo Sneguljčica. V sodelovanju z ruskim skladateljem vsako leto postavijo novo predstavo. Letos pripravljajo predstavo o Spartaku.
Zmes športa in umetnosti, kar njihov Bolšoj na ledu zagotovo je, pa dejstvo, da imajo med drsalci številne nekdanje vrhunske športnike, je pritegnilo tudi pozornost organizacijskega odbora za zimske olimpijske igre v Sočiju leta 2014. “Zagotovo bomo tudi del kulturnega programa na prihajajočih igrah – nedavno smo podpisali pogodbo o sodelovanju, kaj več pa bomo morali še doreči.”
V tednu, ko poteka že osmi festival gorniškega filma Domžale, nam bo svojo osebno pokazal Roman Benet. Čeprav je ta italijanska, pa je Roman sicer zamejski, a še vedno Slovenec, ki že tri desetletja svoj prosti čas namenja alpinizmu in tudi Slovenec z do zdaj največ preplezanimi osemtisočaki. Nanje se je povzpel skupaj z ženo, Italijanko Nives Meroi, s katero sta se spoznala prav v gorah, usodni pa je bil, kot rada pove Nives, poseben plezalni vozel. Zadnja leta je njuna potovanja v Himalajo zapletla Romanova huda bolezen in tudi to sta premagala skupaj z Nives in to pot poimenovala vzpon na petnajsti osemtisočak. Tisti pravi – gorati - pa na njun dotik čakajo le še trije.
Ljudje jo tudi po 30-ih letih prepoznajo kot znan televizijski obraz, kar ji gre neizmerno na živce. Sama pravi, da nikoli ni bila novinarka, le delala je na televiziji, pa še to zgolj zato, ker ni dobila druge službe. Televizijo danes gleda občasno, saj hoče ostati v stiku z realnostjo. Druženje s pisatelji in umetniki te včasih preveč odpelje, pravi. Angeles Caso je zadnja leta predvsem pisateljica, zelo uspešna pisateljica. Med drugimi pomembnimi nagradami je prejela tudi Premio Planeta, drugo najpomembnejšo literarno nagrado na svetu. Poleg časti je nezanemarljiv tudi denarni del te nagrade - 600 tisoč evrov.
Paolo Cirio s svojimi projekti ob živce spravlja Nato, Google in v zadnjem času tudi davčne oaze - torej tiste, ki jih načeloma ni dobro spravljati ob živce.
Zakaj se je Natalia iz Lublina za nekaj časa preselila ravno v Ljubljano? Zato, ker je iskala poletno prakso v enem od evropskih muzejev za arhitekturo in prvi so se ji oglasili iz Ljubljanskega Muzeja za arhitekturo in oblikovanje.
Tokrat smo izpostavili eksponat muzejske razstave ‘Vitez, dama in zmaj – dediščina srednjeveških bojevnikov’. Meču iz zgodnjega 15. stoletja, našli so ga na dnu Ljubljanice, izjemnemu primerku srednjeveške obrti in duhovnosti, je kovač mečev Peter Johnsson vdihnil novo življenje. Do potankosti ga je namreč preučil, strokovno obdelal in izrisal, po njegovih načrtih pa so naredili tudi novega, izjemno natančno repliko izvirnika, z vsemi lastnostmi, ki jih dober meč mora imeti. Tako izvirnik kot bleščeč, nov meč sta na ogled na razstavi Narodnega muzeja Slovenije.
Stara je 21 let, je poročena, ima leto in pol staro punčko. Afganistanskim staršem, beguncem, se je rodila v Iranu, kamor so prebežali med sovjetsko-afganistansko vojno. Njeno življenje ni bilo lahko, saj je začela delati že, ko je bila stara 5 let, naučili so jo plesti perzijske preproge, kar je delala več kot 10 let. Ko je spoznala svojega današnjega moža, sta se skupaj odločila, da se vrneta v domovino svojih staršev, Afganistan. On, star 23 let, zdaj študira arhitekturo, Zahra bo študirati začela prihodnje leto. Rada bi pomagala svoji državi na noge in si ne želita v tujino. Pravita, da je bilo biti enkrat begunec dovolj za vse življenje.
Častni gost letošnjega knjižnjega sejma je bil Patrick Ness, ameriški pisatelj, ki živi in dela v Angliji. V slovenščini lahko prebiramo njegovo večkrat nagrajeno trilogijo Hrup in kaos. Pa tudi izjemen ilustrirani roman Sedem minut čez polnoč. Je aktivist in podpornik šolskih in lokalnih knjižnic, ki jih v Angliji vztrajno ukinjajo, veliko predava o predsodkih v literaturi in “primernosti” kake literature za mlade, učil pa je tudi kreativno pisanje na univerzi v Oxfordu.
Mehtab Singh pravi, da živi v najboljši državi na svetu, ko govori o Slovencih, pa govori o "nas" in ne več o "vas". 28-letni Sikh živi v Kranju, kjer posluje s čaji.
Nicholas Tsimpidas o tem, zakaj se je pomembno bojevati za prihodnost javnega servisa.
Hoerdur Torfason je eden najvidnejših aktivistov našega časa, je človek, ki je oktobra 2008 sprožil proteste na Islandiji. Torfasonu pripisujejo skorajda vse zasluge za uspeh islandske revolucije, potem ko je ta miniaturna skandinavska država doživela finančni kolaps. “Potrebna sta čas in potrpljenje, vsekakor pa je nujna ustanovitev politične stranke,” slovenskim protestnikom svetuje Torfason, tudi priznani umetnik in aktivist za pravice istospolno usmerjenih.
Haris Pašović je že dve desetletji eden vodilnih gledaliških režiserjev v jugovzhodni Evropi. Njegovi predstavi Pomladno prebujenje in Klicanje ptic veljata za mejnika v gledališču nekdanje Jugoslavije. Med obleganjem Sarajeva je v sodelovanju s Susan Sontag v mestu organiziral prvi filmski festival Onkraj konca sveta. Danes je umetniški direktor East West Centra v Sarajevu, profesor gledališke in filmske režije na tamkajšnji akademiji in tudi profesor na IECD – poslovni šoli Bled, na kateri bodočim menedžerjem predava o interakciji med umetnostjo in voditeljstvom. Predvsem pa je Haris Pašović umetnik. S svojimi deli trka na našo vest in dreza v našo brezbrižnost. Slovenijo vidi kot (tudi) svojo domovino. In čeprav bi lahko živel kjer koli na svetu, ostaja Sarajlija.
Včasih je skakal s palico. Zdaj počne vse! Sergej Bubka teče, smuča, kolesari, hodi v fitnes. Šport je del njegovega življenja, tako kot 35 svetovnih rekordov in skoraj toliko športno–političnih funkcij. Kot pravi ima kaotično življenje, ki ga obvladuje s samodisciplino. Od dvanajstega leta skrbno pazi na prehrano, mladim športnikom pa skuša dopovedati, da samo zabava ne prinese vrhunskih rezultatov.
Bistvo tanga je srečanje. Dva posameznika ob spremljavi glasbe komunicirata s telesi namesto z besedami, pravi Ariadna Naveira, ena najbolj znanih mladih plesalk argentinskega tanga na svetu. Plesanje tanga ji je bilo položeno v zibko, oba njena starša sta bila plesalca, očetu pravijo kar “učitelj učiteljev tanga,” saj je v 80-ih iz tanga razvil “novi tango” in nekoliko zaprašen tradicionalen argentinski ples ponovno naredil popularen. Ariadna je danes profesionalka.
Mohammad Ali Soroosh je doštudiral mednarodno pravo v Indiji, zdaj pa v Heratu vodi oddelek nemške humanitarne organizacije HELP. Ukvarja se predvsem reintegracijo afganistanskih povratnikov iz Irana in usposabljanjem javnih uslužbencev v Heratu. Je tudi predavatelj na tamkajšnji univerzi. Na svoji prvi (tudi) službeni poti po Evropi je najprej obiskal Slovenijo, odpravlja se še v Nemčijo. Razgovoril se je tudi o izkušnji življenja pod Talibani.
Felix Richterich bi lahko bil kar gospod Ricola, čeprav sta v imenu znane blagovne znamke le dve črki njegovega priimka. Je eden redkih, ki pozna recept za bombone s 13-imi zelišči, ki so osvojili svet. Zelo dobro pozna tudi odgovor na vprašanje: “Kdo jih je naredil?” Švicar o Švicarjih in Slovencih.
David Leigh je raziskovalni novinar pri Guardianu, profesor novinarstva na City University v Londonu in dobitnik številnih novinarskih nagrad.
Predstavljamo čisto navadne nenavadne ljudi. Denimo take, ki se učijo estonščine, ali one, ki redijo severne jelene, med dopustom razvažajo pice v Bruslju.
Predstavljamo čisto navadne nenavadne ljudi. Denimo take, ki se učijo estonščine, ali one, ki redijo severne jelene, med dopustom razvažajo pice v Bruslju.
Neveljaven email naslov