Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Muhammad Saleh je 50-letni Somalec, ki je pred dobrim letom v Sloveniji dobil politični azil. Trenutno živi v integracijski hiši v Mariboru in upa, da bo kmalu uspel najti kakšno delo.
“Želim si imeti urejeno življenje, takega, kot ga doslej nisem imel. Želim si najti delo, da bi lahko sam zaslužil za svoje življenje. Predvsem pa si želim, da bi lahko živel skupaj z družino. Najverjetneje bom ostal tukaj, v Sloveniji.”
Ve, da bo težko, ker ni več najmlajši, poleg tega slabo govori slovensko, pa tudi gospodarska kriza je po celi Evropi. A z razmerami v Somaliji se ne more primerjati nobena kriza.
“V Somaliji imamo državljansko vojno že 21 let. In v tej vojni se moraš opredeliti. Ali boš prijel za orožje ali pa te bodo takoj ustrelili. Nočem streljati na svoje bližnje, zato sem se odločil, da zbežim. Kot moškega bi me gotovo prisilili, da bi se moral boriti na strani enega od plemenskih zavezništev. In moral bi ubijati.”
V Somaliji na pobeg iz države čakajo tudi njegova žena in trije otroci. Upa, da bodo nekoč lahko prišli za njim, a po drugačni poti kot on sam. “Do Evrope smo večinoma potovali po poteh in državah, ki jih ne poznam. Pravzaprav težko sploh povem, skozi katere države smo potovali. Vozili smo predvsem ponoči. Seveda nismo izbirali običajnih poti, ampak smo se skrivali po gozdovih in zapuščenih krajih.”
Potovanje je trajalo nekaj mesecev. Pot, ki bi jo sicer z avtomobilom prevozil v nekaj dneh, je bila seveda temu primerno naporna in tragična.
721 epizod
Predstavljamo čisto navadne nenavadne ljudi. Denimo take, ki se učijo estonščine, ali one, ki redijo severne jelene, med dopustom razvažajo pice v Bruslju.
Muhammad Saleh je 50-letni Somalec, ki je pred dobrim letom v Sloveniji dobil politični azil. Trenutno živi v integracijski hiši v Mariboru in upa, da bo kmalu uspel najti kakšno delo.
“Želim si imeti urejeno življenje, takega, kot ga doslej nisem imel. Želim si najti delo, da bi lahko sam zaslužil za svoje življenje. Predvsem pa si želim, da bi lahko živel skupaj z družino. Najverjetneje bom ostal tukaj, v Sloveniji.”
Ve, da bo težko, ker ni več najmlajši, poleg tega slabo govori slovensko, pa tudi gospodarska kriza je po celi Evropi. A z razmerami v Somaliji se ne more primerjati nobena kriza.
“V Somaliji imamo državljansko vojno že 21 let. In v tej vojni se moraš opredeliti. Ali boš prijel za orožje ali pa te bodo takoj ustrelili. Nočem streljati na svoje bližnje, zato sem se odločil, da zbežim. Kot moškega bi me gotovo prisilili, da bi se moral boriti na strani enega od plemenskih zavezništev. In moral bi ubijati.”
V Somaliji na pobeg iz države čakajo tudi njegova žena in trije otroci. Upa, da bodo nekoč lahko prišli za njim, a po drugačni poti kot on sam. “Do Evrope smo večinoma potovali po poteh in državah, ki jih ne poznam. Pravzaprav težko sploh povem, skozi katere države smo potovali. Vozili smo predvsem ponoči. Seveda nismo izbirali običajnih poti, ampak smo se skrivali po gozdovih in zapuščenih krajih.”
Potovanje je trajalo nekaj mesecev. Pot, ki bi jo sicer z avtomobilom prevozil v nekaj dneh, je bila seveda temu primerno naporna in tragična.
Ljubljana bi lahko bila žarišče za zagonska podjetja in podjetništvo, a se to žal zdaj še ne dogaja.
Bruno Gola je brazilski zvočni umetnik in eden vodilnih predstavnikov zvočnega kodiranja, moderne zvrsti umetnosti, ki povezuje programiranje in avdiovizualno umetnost. Na pot zvočnega kodiranja se je podal leta 2016, po skoraj desetih letih dela v programiranju, saj v svojem delu ni več videl izzivov. Zato je poiskal nove.
Filip Kotsambouikidis se je odraščal na Švedskem, poletja pa preživljal na grški obali. Čeprav mora doma ves čas imeti olivno olje in feta sir, se tudi švedski hrani ne bi odpovedal.
Martina Zakocs je predstavnica mlajše generacije porabskih Slovencev. Doma je iz Gornjega Senika, največje slovenske vasi v Porabju. Študirala je v Mariboru in Ljubljani. Bližje so ji Štajerci, ki so bolj podobni nasmejanim Porabcem.V magisteriju je analizirala dvojezične napise v sedmih slovenskih obmejnih vaseh. V politiko se ne vmešava. Pravi, da država pod Orbanom funkcionira: “Dnevi tečejo in se moramo prilagajati temu, kar je.” Tudi o življenju mladih v Porabju, koroni in prihodnosti.
Gabriela-Mihaela Buzoianu je prišla v Ljubljano na trimesečno prakso, zdaj je tukaj že več kot 5 let. Nekdanja študentka novinarstva zdaj dela v logistiki, pri nas pa predvsem pogreša nekoliko romanskega temperamenta.
Annie Millan-Gračner je mlada Venezuelka, po izobrazbi zdravnica, ki se je pred dvema letoma in pol poročila s Slovencem in se preselila v Slovenijo.
Za Skandinavce in Nordijce velja, da so zadržani ljudje. Tudi redkobesedni, kar pa za našega gosta ne moremo trditi. Našega gosta je v Slovenijo pripeljalo trenersko delo.Finec Raimo Summanen je namreč trener hokejistov Olimpije.
Rosi Grillmair, mlada avstrijska umetnica, v odnosu med človekom in umetno inteligenco zaznava omejenost človeške domišljije.
Marina Martensson, simpatična pegasta kodrolaska, je v domovini svoje mame našla mir in vnovič glasbeno zaživela.
Ukaleq Slettemark je biatlonka, ki prihaja z Grenlandije. S tistimi, ki mislijo, da ljudje tam živijo v iglujih se rada pošali, da živi v dvonadstropnem igluju s centralnim ogrevanjem in garažo.
Mohamed al Burai je palestinski begunec. V Slovenijo je prišel pred dvema letoma, pred slabim letom mu je Slovenija podelila azil.
Stefan Gunnarsson je vodja trženja na islandski nogometni zvezi in tvorec islandskega nogometnega čudeža.
Jon Lee Anderson je v svoji bogati novinarski karieri kot dolgoletni dopisnik poročal s številnih vojnih območij na Bližnjem vzhodu in v Afriki, prav posebno ljubezen pa čuti do Latinske Amerike.
Jaume Subirana je pisatelj in profesor književnosti iz Barcelone, je strasten zagovornik katalonske kulture, neposreden kritik Španije, a hkrati samostojne države ne vidi kot edine možnosti.
Sašo Niskač se je večkrat selil med različnimi evropskimi mesti in državami ter v Sloveniji deluje kot svobodni umetnik. Producira in organizira festival evropskih kratkih filmov Europanorama.
Nekdanji marinec iz Puščavskega viharja Matt Hamlin že štiri leta živi v Ljubljani, kjer mesi tudi sladko pecivo po receptih svoje babice iz Arizone.
Katja Aleksandra Mežek je pravnica. Kalifornijo je pred nekaj meseci zamenjala za Kranj. Zakaj je navdušena nad življenjem v Sloveniji, kako svetuje podjetjem in kaj ji je najbolj všeč pri očetovi glasbi?
Gledališki in filmski igralec, režiser in producent Vasilis Kukalani se je rodil v Kölnu v Nemčiji, očetu iz Irana in materi iz Grčije. Pri ustvarjanju se napaja s humanizmom, ki je zanj nekaj najbolj osnovnega. Dejstvo.
V poslušanje ponovno ponujamo pogovor s Paymanom Qasimianom, ki je moral dvakrat pobegniti iz Irana. Prvič je zatočišče našel v Združenih državah Amerike, zdaj pa živi v Mariboru, kjer dela in se ukvarja z gledališčem.
Kanadčan Yves Langlois se je s kolesom odpravil okoli sveta, zdaj pa je “ujet” v Ljubljani .
Neveljaven email naslov