Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V tokratni oddaji predstavljamo Omarja Escobarja, ki se je iz Hondurasa preselil na Vrhniko in z ženo Katjo tam odprl butično pražarno kave Escobar.
"Starbucks? Tam lahko dobim le mleko, jaz pa rad pijem kavo."
Omar Escobar prihaja iz pristaniškega mesta Trujillo v Hondurasu. Ljudje ob njegovem priimku še zmeraj marsikdaj zastrižejo z ušesi, seveda zaradi znanega kolumbijskega mafijskega šefa in preprodajalca mamil, kralja kokaina Pabla Escobarja. “Še vedno me ljudje sprašujejo po Escobarju, a nisem tisti Escobar, ker ta je zaslužil veliko denarja. Jaz ga zaslužim le za preživetje. Kamorkoli sem se odpravil, predvsem pa na carini v ZDA, sem zaradi tega dobil precej vprašanj. S tem pač moram živeti.” No, Omarjev poklic je vezan na drugo poživilo tisto, ki ga ljudje uživamo vsak dan, kavo.
Trujillo je honduraško obalno mesta v katerem je leta 1502 med svojim potovanjem pristal Krištof Kolumb. Veliki pomorščak je opazil, da je v tem priobalnem delu morje še posebej globoko, zato ga je imenoval Golfo de Honduras, globoki zaliv. Tudi Omarjeva zgodba je povezana z morjem, med delom na križarki je namreč spoznal svojo ženo Katjo in skupaj sta se priselila v Vrhniko. A za razliko od domače kave, slovenska Omarju Escobarju ni bila povsem všeč. “Ko sem prišel v Slovenijo, v kavi nisem čutil svežine, to je moja težava tu. Dobil sem večinoma temno praženo kavo, ki je precej grenka in v grlu pusti čuden priokus. To mi ni bilo všeč. V Ameriki imamo srednje praženo in vedno svežo kavo”. Katja in Omar sta menila, da moramo Slovenci spoznati čar take kave in jo zato pričela pražiti kar sama.
“Ko sem drugič prišel v Slovenijo, sem s seboj prinesel svojo zeleno kavo iz Hondurasa, en kilogram. Pražiti sem jo začel kar na štedilniku, naenkrat nisem uspel spražiti več kot 200, 300 g kave.”
– Omar Escobar
Počasi so ljudje izvedeli za butično pražarno Escobar, proizvodnja se zato zdaj širi, Omar in Katja pa že razmišljata o prihodnosti, odprla bi namreč rada kavarno s pražarno, kjer bi ljudje lahko videli postopek praženja kave in jo seveda tudi spili. Verjamemo, da bi nad njuno idejo danes bil navdušen tudi najslavnejši kavopivec med slovenskimi literati, Ivan Cankar, po katerem je ime dobila tudi Escobarjeva prva hišna mešanica pražene kave, “Skodelica kave”.
“Zdaj poznam zgodbo o Cankarju, moram poznati zgodbe, saj imamo hišno mešanico Skodelica kave. Prebral sem Črtice.”
– Omar Escobar
Sicer pa, koliko kave spijete? In kakšno? O njej bi lahko govorili ure in ure, kot pri vinu lahko namreč tudi pri kavi prepoznavamo različne arome, okuse, tipičen vonj. Omar Escobar pravi, da nasprotno kot velja za vino, Slovenci še vedno ne znamo čisto razlikovati med dobro in slabo kavo. A z izobraževanjem o kavi se lahko spremeni tudi to. Previdnost pa velja pri prebiranju raziskav o tem, kakšni so učinki ob, sicer zmernem, uživanju tega “črnega zlata”.
“Kavo pijem že od drugega ali tretjega leta, nimam težav, da je zdaj ne bi pil dva ali tri dni. Tudi težav s spanjem nimam, kavo lahko pijem tudi ob enajstih zvečer, pol ure kasneje grem spat in zaspim brez težav.”
– Omar Escobar
721 epizod
Predstavljamo čisto navadne nenavadne ljudi. Denimo take, ki se učijo estonščine, ali one, ki redijo severne jelene, med dopustom razvažajo pice v Bruslju.
V tokratni oddaji predstavljamo Omarja Escobarja, ki se je iz Hondurasa preselil na Vrhniko in z ženo Katjo tam odprl butično pražarno kave Escobar.
"Starbucks? Tam lahko dobim le mleko, jaz pa rad pijem kavo."
Omar Escobar prihaja iz pristaniškega mesta Trujillo v Hondurasu. Ljudje ob njegovem priimku še zmeraj marsikdaj zastrižejo z ušesi, seveda zaradi znanega kolumbijskega mafijskega šefa in preprodajalca mamil, kralja kokaina Pabla Escobarja. “Še vedno me ljudje sprašujejo po Escobarju, a nisem tisti Escobar, ker ta je zaslužil veliko denarja. Jaz ga zaslužim le za preživetje. Kamorkoli sem se odpravil, predvsem pa na carini v ZDA, sem zaradi tega dobil precej vprašanj. S tem pač moram živeti.” No, Omarjev poklic je vezan na drugo poživilo tisto, ki ga ljudje uživamo vsak dan, kavo.
Trujillo je honduraško obalno mesta v katerem je leta 1502 med svojim potovanjem pristal Krištof Kolumb. Veliki pomorščak je opazil, da je v tem priobalnem delu morje še posebej globoko, zato ga je imenoval Golfo de Honduras, globoki zaliv. Tudi Omarjeva zgodba je povezana z morjem, med delom na križarki je namreč spoznal svojo ženo Katjo in skupaj sta se priselila v Vrhniko. A za razliko od domače kave, slovenska Omarju Escobarju ni bila povsem všeč. “Ko sem prišel v Slovenijo, v kavi nisem čutil svežine, to je moja težava tu. Dobil sem večinoma temno praženo kavo, ki je precej grenka in v grlu pusti čuden priokus. To mi ni bilo všeč. V Ameriki imamo srednje praženo in vedno svežo kavo”. Katja in Omar sta menila, da moramo Slovenci spoznati čar take kave in jo zato pričela pražiti kar sama.
“Ko sem drugič prišel v Slovenijo, sem s seboj prinesel svojo zeleno kavo iz Hondurasa, en kilogram. Pražiti sem jo začel kar na štedilniku, naenkrat nisem uspel spražiti več kot 200, 300 g kave.”
– Omar Escobar
Počasi so ljudje izvedeli za butično pražarno Escobar, proizvodnja se zato zdaj širi, Omar in Katja pa že razmišljata o prihodnosti, odprla bi namreč rada kavarno s pražarno, kjer bi ljudje lahko videli postopek praženja kave in jo seveda tudi spili. Verjamemo, da bi nad njuno idejo danes bil navdušen tudi najslavnejši kavopivec med slovenskimi literati, Ivan Cankar, po katerem je ime dobila tudi Escobarjeva prva hišna mešanica pražene kave, “Skodelica kave”.
“Zdaj poznam zgodbo o Cankarju, moram poznati zgodbe, saj imamo hišno mešanico Skodelica kave. Prebral sem Črtice.”
– Omar Escobar
Sicer pa, koliko kave spijete? In kakšno? O njej bi lahko govorili ure in ure, kot pri vinu lahko namreč tudi pri kavi prepoznavamo različne arome, okuse, tipičen vonj. Omar Escobar pravi, da nasprotno kot velja za vino, Slovenci še vedno ne znamo čisto razlikovati med dobro in slabo kavo. A z izobraževanjem o kavi se lahko spremeni tudi to. Previdnost pa velja pri prebiranju raziskav o tem, kakšni so učinki ob, sicer zmernem, uživanju tega “črnega zlata”.
“Kavo pijem že od drugega ali tretjega leta, nimam težav, da je zdaj ne bi pil dva ali tri dni. Tudi težav s spanjem nimam, kavo lahko pijem tudi ob enajstih zvečer, pol ure kasneje grem spat in zaspim brez težav.”
– Omar Escobar
Rodila se je v Zagrebu, kjer je leta 2006 diplomirala iz veterine. Danes je veterinarka bolj v prostem času, saj se je leta 2017 vpisala še na Akademijo dramske umetnosti, smer režija dokumentarnega filma. Svoji akademski področji velikokrat združuje v dokumentarnih filmih, v katerih so živali glavni protagonisti. Sunčica Ana Veldić se je pred časom se je v Ljubljani mudila kot gostja in članica žirije festivala kratkega filma FEKK, kjer je pripravila tudi predavanje z naslovom Naracija filma z nečloveškimi protagonisti.
Nemec Mario Dieringer je zajemal življenje z veliko mavrično žlico, dokler ga različne okoliščine niso potisnile na dno. Razmišljal je o tem, da bi si vzel življenje. Pravočasna psihoterapevtska pomoč in želja po življenju sta ga prignali do tega, da danes skupaj s svojim psom Tyrion hodi po svetu, sadi drevesa spomina na žrtve samomora in na podlagi svojih izkušenj ljudi ozavešča o duševnem zdravju.
Irene in Antoine Kaufmann sta leta 2017 prevzela posest z vinogradi v vinogradniškem mestecu Aesch, ki je od Basla odmaknjeno slabe pol ure vožnje. Novo obdobje se je začelo z njunim prihodom, saj so iz vinogradništva na količino prešli na vinogradništvo v kakovosti. In se osredotočili na pridelavo organskih in biodinamičnih vin. Leta 2019 so se preimenovali v klet Klus177. Po dolini in imenu ceste, kjer so vinogradi in njihova domačija.
Latvijski glasbenik in komik Ralfs Eilands je glasen kritik ruskega režima.
Katherine Dunn je okoljska novinarka, trenutno urednica Oxfordove mreže za okoljsko novinarstvo, kjer se sprašujejo, kako poročati o okoljski krizi, kje iskati vire, in kakšna je povezava med pandemijo, vojno in okoljem.
Filip Mrvelj je svetovno znani ulični slikar iz Slavonskega Broda, ki se je pred leti vpisal tudi v Guinessovo knjigo rekordov.
Kate Wagner je ameriška novinarka in pisateljica, ki se je navdušila nad kolesarstvom in Slovenijo.
Med letoma 2003 in 2009 je bil Thierry Vissol svetovalec Evropske komisije o avdiovizualni politiki, kljub več kot 30-letni karieri svoje funkcije ni nikoli razumel strogo uradniško.
Sogovornik je v mladosti na srednjih valovih poslušal Radio Slovenija, ki se ga je slišalo tudi v Stuttgartu. Takrat se je odločil, da bo delal na radiu.
David Fricker je na ukrajinsko-madžarsko mejo pripeljal avtobus s tri tisoč plišastimi igračkami, ki jih na železniški postaji deli med ukrajinske otroke.
Klaus Unterberger v Avstriji, pa tudi širše, velja za velikana javnih medijev, saj praktično svojo celotno kariero dela na avstrijski javni radioteleviziji ORF.
Matthew Caruana Galizia je malteški novinar, sin umorjene Daphne Caruana Galzia.
"Želimo si ostati v svoji državi in govoriti svoj jezik kot del Evropske unije," pravi tolmačka in kulturnica Kateryna Rietz-Rakul.
Okoljevarstvenik, raziskovalec, aktivist, fotograf potuje po naši modri krogli in dokumentira posledice podnebnih sprememb, ki se po njegovem najbolj očitno kažejo na izginjajočih ledenikih.
Režiserka Eliza Kubarska je v enem svojih dokumentarnih filmov v ospredje postavila družino Šerpe Ngada in to, kako tam gledajo na ekstremne alpinistične odprave.
Islandski filmski in gledališki igralec Hilmir Snær Guðnason o tem, zakaj na Islandiji ni nujno, da imajo pravljice srečen konec, o podnebnih spremembah, in o filmu Jagnje.
Alpski smučar Aksel Lund Svindal, najstarejši smukaški zmagovalec v zgodovini olimpijskih iger, o uspešni karieri, številnih poškodbah, razlogih za upokojitev in športnih vrednotah, ki so pomembne za svet.
Avstralski umetnik Colin Black se je povsem posvetil zvoku. O Ljubljani pred Parizom, dojemanju njegovega dela in mednarodnih nagradah.
Neveljaven email naslov