Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Mehiški modni oblikovalec Joel Loyo je odraščal na pomarančnem ranču v Veracruzu, mama ga ni nikoli učila šivati, vseeno pa se je z veliko dela in pridnosti med študijem uspel v svetu mode uveljaviti tako, da so ga kot kreatorja najeli na mehiški Televisii, kjer je začel oblikovati kostume za igralce v telenovelah. Pred približno osmimi leti se je preselil v Slovenijo, zaradi ljubezni. Danes tekoče govori slovensko, pri nas pa ustvarja predvsem kopalke in maturantske obleke. Njegovo zgodbo, ki smo jo poimenovali kar mala telenovela, predstavljamo v tokratni Evropi, osebno.
"Po naravi sem sicer kmet, a oče me je spodbudil, da se vpišem na modno oblikovanje."
33-letni mehiški modni oblikovalec Joel Loyo je odraščal na posestvu v Veracruzu, na katerem pridelujejo pomaranče; mama ga ni nikoli učila šivati, vseeno pa se je z veliko dela in pridnosti med študijem oblikovanja v svetu mode tako uveljavil, da so ga kot kreatorja najeli na mehiški Televisii, kjer je začel oblikovati kostume za igralce v telenovelah. Med drugim tudi v tistih, ki so v Sloveniji pred male zaslone prikovale številne gledalce, na primer Rebelde. Delo opisuje kot precej zahtevno.
“Naučiti se moraš tudi frizirati, ličiti. Včasih moraš igrati!”
– Joel Loyo
V mladosti je sicer nekaj časa želel postati zdravnik, nato slikar, k študiju oblikovanja pa ga je spodbudil njegov oče. Pred približno osmimi leti se je zaradi ljubezni preselil v Slovenijo. Danes tekoče govori slovensko, pri nas pa ustvarja predvsem kopalke in maturantske obleke.
“Slovenščino sem študiral dve leti v poletni šoli. Prvo leto je bilo zelo težko, ko sem že mislil, da znam, se je pojavilo tisoč izjem. A mi je všeč, dvojina mi je zelo romantična.”
– Joel Loyo
Mehike, kot pravi, ne pogreša, tudi mehiško hrano si zna pripraviti sam, še raje pa jo nekoliko posloveni. “V Sloveniji sem prvič videl sneg, to je bilo res magično! Za vas je to nekaj povsem običajnega, za Mehičane ne,” pove. Vendar smo opazili, da je začetno navdušenje nad slovenskimi zimami pri Joelu Loyu že nekoliko popustilo; zdaj namreč kuje poslovne načrte, po katerih bi v Sloveniji živel zgolj poleti, pozimi pa v Avstraliji.
717 epizod
Predstavljamo čisto navadne nenavadne ljudi. Denimo take, ki se učijo estonščine, ali one, ki redijo severne jelene, med dopustom razvažajo pice v Bruslju.
Mehiški modni oblikovalec Joel Loyo je odraščal na pomarančnem ranču v Veracruzu, mama ga ni nikoli učila šivati, vseeno pa se je z veliko dela in pridnosti med študijem uspel v svetu mode uveljaviti tako, da so ga kot kreatorja najeli na mehiški Televisii, kjer je začel oblikovati kostume za igralce v telenovelah. Pred približno osmimi leti se je preselil v Slovenijo, zaradi ljubezni. Danes tekoče govori slovensko, pri nas pa ustvarja predvsem kopalke in maturantske obleke. Njegovo zgodbo, ki smo jo poimenovali kar mala telenovela, predstavljamo v tokratni Evropi, osebno.
"Po naravi sem sicer kmet, a oče me je spodbudil, da se vpišem na modno oblikovanje."
33-letni mehiški modni oblikovalec Joel Loyo je odraščal na posestvu v Veracruzu, na katerem pridelujejo pomaranče; mama ga ni nikoli učila šivati, vseeno pa se je z veliko dela in pridnosti med študijem oblikovanja v svetu mode tako uveljavil, da so ga kot kreatorja najeli na mehiški Televisii, kjer je začel oblikovati kostume za igralce v telenovelah. Med drugim tudi v tistih, ki so v Sloveniji pred male zaslone prikovale številne gledalce, na primer Rebelde. Delo opisuje kot precej zahtevno.
“Naučiti se moraš tudi frizirati, ličiti. Včasih moraš igrati!”
– Joel Loyo
V mladosti je sicer nekaj časa želel postati zdravnik, nato slikar, k študiju oblikovanja pa ga je spodbudil njegov oče. Pred približno osmimi leti se je zaradi ljubezni preselil v Slovenijo. Danes tekoče govori slovensko, pri nas pa ustvarja predvsem kopalke in maturantske obleke.
“Slovenščino sem študiral dve leti v poletni šoli. Prvo leto je bilo zelo težko, ko sem že mislil, da znam, se je pojavilo tisoč izjem. A mi je všeč, dvojina mi je zelo romantična.”
– Joel Loyo
Mehike, kot pravi, ne pogreša, tudi mehiško hrano si zna pripraviti sam, še raje pa jo nekoliko posloveni. “V Sloveniji sem prvič videl sneg, to je bilo res magično! Za vas je to nekaj povsem običajnega, za Mehičane ne,” pove. Vendar smo opazili, da je začetno navdušenje nad slovenskimi zimami pri Joelu Loyu že nekoliko popustilo; zdaj namreč kuje poslovne načrte, po katerih bi v Sloveniji živel zgolj poleti, pozimi pa v Avstraliji.
Katherine Dunn je okoljska novinarka, trenutno urednica Oxfordove mreže za okoljsko novinarstvo, kjer se sprašujejo, kako poročati o okoljski krizi, kje iskati vire, in kakšna je povezava med pandemijo, vojno in okoljem.
Filip Mrvelj je svetovno znani ulični slikar iz Slavonskega Broda, ki se je pred leti vpisal tudi v Guinessovo knjigo rekordov.
Kate Wagner je ameriška novinarka in pisateljica, ki se je navdušila nad kolesarstvom in Slovenijo.
Med letoma 2003 in 2009 je bil Thierry Vissol svetovalec Evropske komisije o avdiovizualni politiki, kljub več kot 30-letni karieri svoje funkcije ni nikoli razumel strogo uradniško.
Sogovornik je v mladosti na srednjih valovih poslušal Radio Slovenija, ki se ga je slišalo tudi v Stuttgartu. Takrat se je odločil, da bo delal na radiu.
David Fricker je na ukrajinsko-madžarsko mejo pripeljal avtobus s tri tisoč plišastimi igračkami, ki jih na železniški postaji deli med ukrajinske otroke.
Klaus Unterberger v Avstriji, pa tudi širše, velja za velikana javnih medijev, saj praktično svojo celotno kariero dela na avstrijski javni radioteleviziji ORF.
Matthew Caruana Galizia je malteški novinar, sin umorjene Daphne Caruana Galzia.
"Želimo si ostati v svoji državi in govoriti svoj jezik kot del Evropske unije," pravi tolmačka in kulturnica Kateryna Rietz-Rakul.
Okoljevarstvenik, raziskovalec, aktivist, fotograf potuje po naši modri krogli in dokumentira posledice podnebnih sprememb, ki se po njegovem najbolj očitno kažejo na izginjajočih ledenikih.
Režiserka Eliza Kubarska je v enem svojih dokumentarnih filmov v ospredje postavila družino Šerpe Ngada in to, kako tam gledajo na ekstremne alpinistične odprave.
Islandski filmski in gledališki igralec Hilmir Snær Guðnason o tem, zakaj na Islandiji ni nujno, da imajo pravljice srečen konec, o podnebnih spremembah, in o filmu Jagnje.
Alpski smučar Aksel Lund Svindal, najstarejši smukaški zmagovalec v zgodovini olimpijskih iger, o uspešni karieri, številnih poškodbah, razlogih za upokojitev in športnih vrednotah, ki so pomembne za svet.
Avstralski umetnik Colin Black se je povsem posvetil zvoku. O Ljubljani pred Parizom, dojemanju njegovega dela in mednarodnih nagradah.
Deskar na snegu Jasey Jay Anderson: Ker si vedno praviš, da lahko nekaj dosežeš, a zato ni nobenega zagotovila, dokler ne poskusiš.
Ana Salazar Torrez je bolivijska umetnica, ki je skupaj z gledališko skupino Teatro Trono novembra obiskala Slovenijo v okviru šeste nacionalne konference globalnega učenja, ki je letos nosila pomenljiv naslov Onkraj mehurčka. Ana živi v mestu El Alto, ki leži v Andih na 4000 metrih nadmorske višine.
Gostja je Kolumbijka Giovanna Paola Severino Gutierrez, predsednica Društva Latinoameričanov v Sloveniji.
Natalie Kauther in Adrian Pollmann sta prva nemška veleposlanika, ki delo opravljata izmenično.
Neveljaven email naslov