Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Mehiški modni oblikovalec Joel Loyo je odraščal na pomarančnem ranču v Veracruzu, mama ga ni nikoli učila šivati, vseeno pa se je z veliko dela in pridnosti med študijem uspel v svetu mode uveljaviti tako, da so ga kot kreatorja najeli na mehiški Televisii, kjer je začel oblikovati kostume za igralce v telenovelah. Pred približno osmimi leti se je preselil v Slovenijo, zaradi ljubezni. Danes tekoče govori slovensko, pri nas pa ustvarja predvsem kopalke in maturantske obleke. Njegovo zgodbo, ki smo jo poimenovali kar mala telenovela, predstavljamo v tokratni Evropi, osebno.
"Po naravi sem sicer kmet, a oče me je spodbudil, da se vpišem na modno oblikovanje."
33-letni mehiški modni oblikovalec Joel Loyo je odraščal na posestvu v Veracruzu, na katerem pridelujejo pomaranče; mama ga ni nikoli učila šivati, vseeno pa se je z veliko dela in pridnosti med študijem oblikovanja v svetu mode tako uveljavil, da so ga kot kreatorja najeli na mehiški Televisii, kjer je začel oblikovati kostume za igralce v telenovelah. Med drugim tudi v tistih, ki so v Sloveniji pred male zaslone prikovale številne gledalce, na primer Rebelde. Delo opisuje kot precej zahtevno.
“Naučiti se moraš tudi frizirati, ličiti. Včasih moraš igrati!”
– Joel Loyo
V mladosti je sicer nekaj časa želel postati zdravnik, nato slikar, k študiju oblikovanja pa ga je spodbudil njegov oče. Pred približno osmimi leti se je zaradi ljubezni preselil v Slovenijo. Danes tekoče govori slovensko, pri nas pa ustvarja predvsem kopalke in maturantske obleke.
“Slovenščino sem študiral dve leti v poletni šoli. Prvo leto je bilo zelo težko, ko sem že mislil, da znam, se je pojavilo tisoč izjem. A mi je všeč, dvojina mi je zelo romantična.”
– Joel Loyo
Mehike, kot pravi, ne pogreša, tudi mehiško hrano si zna pripraviti sam, še raje pa jo nekoliko posloveni. “V Sloveniji sem prvič videl sneg, to je bilo res magično! Za vas je to nekaj povsem običajnega, za Mehičane ne,” pove. Vendar smo opazili, da je začetno navdušenje nad slovenskimi zimami pri Joelu Loyu že nekoliko popustilo; zdaj namreč kuje poslovne načrte, po katerih bi v Sloveniji živel zgolj poleti, pozimi pa v Avstraliji.
717 epizod
Predstavljamo čisto navadne nenavadne ljudi. Denimo take, ki se učijo estonščine, ali one, ki redijo severne jelene, med dopustom razvažajo pice v Bruslju.
Mehiški modni oblikovalec Joel Loyo je odraščal na pomarančnem ranču v Veracruzu, mama ga ni nikoli učila šivati, vseeno pa se je z veliko dela in pridnosti med študijem uspel v svetu mode uveljaviti tako, da so ga kot kreatorja najeli na mehiški Televisii, kjer je začel oblikovati kostume za igralce v telenovelah. Pred približno osmimi leti se je preselil v Slovenijo, zaradi ljubezni. Danes tekoče govori slovensko, pri nas pa ustvarja predvsem kopalke in maturantske obleke. Njegovo zgodbo, ki smo jo poimenovali kar mala telenovela, predstavljamo v tokratni Evropi, osebno.
"Po naravi sem sicer kmet, a oče me je spodbudil, da se vpišem na modno oblikovanje."
33-letni mehiški modni oblikovalec Joel Loyo je odraščal na posestvu v Veracruzu, na katerem pridelujejo pomaranče; mama ga ni nikoli učila šivati, vseeno pa se je z veliko dela in pridnosti med študijem oblikovanja v svetu mode tako uveljavil, da so ga kot kreatorja najeli na mehiški Televisii, kjer je začel oblikovati kostume za igralce v telenovelah. Med drugim tudi v tistih, ki so v Sloveniji pred male zaslone prikovale številne gledalce, na primer Rebelde. Delo opisuje kot precej zahtevno.
“Naučiti se moraš tudi frizirati, ličiti. Včasih moraš igrati!”
– Joel Loyo
V mladosti je sicer nekaj časa želel postati zdravnik, nato slikar, k študiju oblikovanja pa ga je spodbudil njegov oče. Pred približno osmimi leti se je zaradi ljubezni preselil v Slovenijo. Danes tekoče govori slovensko, pri nas pa ustvarja predvsem kopalke in maturantske obleke.
“Slovenščino sem študiral dve leti v poletni šoli. Prvo leto je bilo zelo težko, ko sem že mislil, da znam, se je pojavilo tisoč izjem. A mi je všeč, dvojina mi je zelo romantična.”
– Joel Loyo
Mehike, kot pravi, ne pogreša, tudi mehiško hrano si zna pripraviti sam, še raje pa jo nekoliko posloveni. “V Sloveniji sem prvič videl sneg, to je bilo res magično! Za vas je to nekaj povsem običajnega, za Mehičane ne,” pove. Vendar smo opazili, da je začetno navdušenje nad slovenskimi zimami pri Joelu Loyu že nekoliko popustilo; zdaj namreč kuje poslovne načrte, po katerih bi v Sloveniji živel zgolj poleti, pozimi pa v Avstraliji.
Gabriela-Mihaela Buzoianu je prišla v Ljubljano na trimesečno prakso, zdaj je tukaj že več kot 5 let. Nekdanja študentka novinarstva zdaj dela v logistiki, pri nas pa predvsem pogreša nekoliko romanskega temperamenta.
Annie Millan-Gračner je mlada Venezuelka, po izobrazbi zdravnica, ki se je pred dvema letoma in pol poročila s Slovencem in se preselila v Slovenijo.
Za Skandinavce in Nordijce velja, da so zadržani ljudje. Tudi redkobesedni, kar pa za našega gosta ne moremo trditi. Našega gosta je v Slovenijo pripeljalo trenersko delo.Finec Raimo Summanen je namreč trener hokejistov Olimpije.
Rosi Grillmair, mlada avstrijska umetnica, v odnosu med človekom in umetno inteligenco zaznava omejenost človeške domišljije.
Marina Martensson, simpatična pegasta kodrolaska, je v domovini svoje mame našla mir in vnovič glasbeno zaživela.
Ukaleq Slettemark je biatlonka, ki prihaja z Grenlandije. S tistimi, ki mislijo, da ljudje tam živijo v iglujih se rada pošali, da živi v dvonadstropnem igluju s centralnim ogrevanjem in garažo.
Mohamed al Burai je palestinski begunec. V Slovenijo je prišel pred dvema letoma, pred slabim letom mu je Slovenija podelila azil.
Stefan Gunnarsson je vodja trženja na islandski nogometni zvezi in tvorec islandskega nogometnega čudeža.
Jon Lee Anderson je v svoji bogati novinarski karieri kot dolgoletni dopisnik poročal s številnih vojnih območij na Bližnjem vzhodu in v Afriki, prav posebno ljubezen pa čuti do Latinske Amerike.
Jaume Subirana je pisatelj in profesor književnosti iz Barcelone, je strasten zagovornik katalonske kulture, neposreden kritik Španije, a hkrati samostojne države ne vidi kot edine možnosti.
Sašo Niskač se je večkrat selil med različnimi evropskimi mesti in državami ter v Sloveniji deluje kot svobodni umetnik. Producira in organizira festival evropskih kratkih filmov Europanorama.
Nekdanji marinec iz Puščavskega viharja Matt Hamlin že štiri leta živi v Ljubljani, kjer mesi tudi sladko pecivo po receptih svoje babice iz Arizone.
Katja Aleksandra Mežek je pravnica. Kalifornijo je pred nekaj meseci zamenjala za Kranj. Zakaj je navdušena nad življenjem v Sloveniji, kako svetuje podjetjem in kaj ji je najbolj všeč pri očetovi glasbi?
Gledališki in filmski igralec, režiser in producent Vasilis Kukalani se je rodil v Kölnu v Nemčiji, očetu iz Irana in materi iz Grčije. Pri ustvarjanju se napaja s humanizmom, ki je zanj nekaj najbolj osnovnega. Dejstvo.
V poslušanje ponovno ponujamo pogovor s Paymanom Qasimianom, ki je moral dvakrat pobegniti iz Irana. Prvič je zatočišče našel v Združenih državah Amerike, zdaj pa živi v Mariboru, kjer dela in se ukvarja z gledališčem.
Kanadčan Yves Langlois se je s kolesom odpravil okoli sveta, zdaj pa je “ujet” v Ljubljani .
Damir Imamović je bosansko-hercegovski pionir novega vala sevdaha. Doštudiral je filozofijo, a se posvetil glasbi. Prvo sevdalinko je odpel na zabavi, ko ga je nekdo izzval, rekoč: saj si vendar iz glasbene družine.
Od kuratorke v muzeju do Kickstarterjeve direktorice za področje dizajna in tehnologije.
Simon Chang je tajvansko-slovenski fotograf, ki ravno te dni razstavlja v ljubljanski Galeriji Fotografija, čeprav je beseda "razstavlja" v teh razmerah nekoliko nerodna. Je pa naš gost vajen izrednih razmer, kar ne nazadnje izpričuje prav omenjena fotografska razstava "Pastirji in klavnica", v kateri Simon predstavlja dve lokaciji, ki ju je obiskal v Kurdistanu v letih 2018 in 2019 – klavnico in psihiatrično bolničnico. Razstava je na nek način nadaljevanje njegovega spremljanja migrantskega vala skozi Slovenijo leta 2015, ko je bil na meji kot fotoreporter, pa tudi prostovoljec.
Johannes Tralla je novinar več kot 10 let. Vodi osrednja dnevna poročila, tedensko pripravlja zunanjepolitično oddajo ter pogovorno oddajo, v kateri gosti politike, gospodarstvenike. Šest let je bil bruseljski dopisnik.
Neveljaven email naslov