Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Vincent Liegey

11.01.2016

Že več let živi v Budimpešti, ker je tam našel tisto, kar je na zahodu pretežno že izginilo – človeške odnose. Je soustanovitelj Cargonomie, centra za trajnostne logistične rešitve in lokalno distribucijo organske hrane. S kolesi, kar je za navdušenega kolesarja seveda logično. Cargonomie je na nek način delček širše ideje, ki jo širi kot soavtor projekta „Odrast“ (Degrowth) in je alternativa večinskemu ekonomskemu razmišljanju, ki kot ključni cilj vidi gospodarsko rast. Trenutno Vincent dela doktorat iz ekonomije, v Budimpešti tudi zato, ker se mu (z Orbanom na čelu) zdi neke vrste evropski laboratorijski poskus naše prihodnosti.

Že več let živi v Budimpešti, ker je tam našel tisto, kar je na zahodu pretežno že izginilo – človeške odnose. Je soustanovitelj Cargonomie, centra za trajnostne logistične rešitve in lokalno distribucijo organske hrane. S kolesi, kar je za navdušenega kolesarja seveda logično. Cargonomie je na nek način delček širše ideje, ki jo širi kot soavtor projekta “Odrast” (Degrowth) in je alternativa večinskemu ekonomskemu razmišljanju, ki kot ključni cilj vidi gospodarsko rast.

Vincent Liegey je v Ljubljano prišel na predstavitev svoje knjige “Projekt Odrast-i” nekaj dni po pariških napadih. Ko sva se dobila in se zaklepetala, je bila seveda to prva tema pogovora, še posebej zato, ker je bila v napadenem lokalu le nekaj minut prej njegova sestra in ker so napadene točke nasploh kraji, kjer je preživel velik del svoje mladosti.

“Globoko me je prizadelo. Napadli so nižji srednji sloj; in vsi so živeli skupaj. Zanimivo se mi zdi, da multikulturalizem zdaj kritizirajo ljudje, ki z njim nimajo izkušenj. Če ga hočeš kritizirati, ga moraš najprej poznati, ne pa se ga zgolj bati.”

Vincent Liegey danes na multikulturno Francijo in Pariz lahko gleda z distance, saj že nekaj let živi v “multikulturnosti ne tako prijazni” Budimpešti.

“Orban ni problem, je le posledica veliko večjih problemov. Namesto tega, da ga demoniziramo, bi se morali potruditi bolje razumeti madžarsko družbo in kaj se je dogajalo zadnjih 25 let. Verjamem, da je Orban in današnja Madžarska neke vrste evropski laboratorij. Če se ne bomo potrudili bolje razumeti vsega okrog nas, bomo po Evropi dobili nešteto malih Orbanov.”

Vincent pravi, da je rešitev le ena. Predstav in sodb si ni dobro ustvarjati na podlagi izkušenj drugih, najbolje je, da se prepričamo sami:

“Enostavno moraš iti do njih in se z njimi pogovarjat. Namesto da begunce demoniziramo, se moramo sami vprašati, zakaj so sploh prišli sem. Naša življenja moramo organizirati tako, tudi gospodarsko, da ne bomo več ustvarjali takih okoliščin.”

Torej okoliščin, ki ljudi silijo, da postanejo begunci. In tako sva posredno prišla tudi do razloga, zakaj je Vincent Liegey iz Budimpešte sploh prišel v Slovenijo. Predstvaljal je namreč knjigo “Projekt Odrast-i”, katere soavtor je še s tremi Francozi. Odrast je nasprotje rasti, ki jo današnja ekonomija vidi kot edino zveličavno za našo blaginjo, medtem ko se Vincentu zdi prav koncept rasti – izvirni greh vseh naših težav:

“Od-rast je tisto, kar bi morali poskušati doseči. Povezati konce, da bi razumeli, da so čisto vsi problemi sodobnega sveta povezani. Okoljske težave so povezane z neenakostjo plač. Politične krize so povezane z migrantskim vprašanjem, terorizmom; pa s tem, da je vedno več ljudi v naši družbi prepričanih, da njihovo življenje sploh nima smisla. Ljudje se bojijo; bojijo se migrantov, bojijo se izgube službe in zato verjamejo populistom. Če ne bomo razumeli, da je vse to povezano – posledica istih stvari, bomo postajali čedalje bolj barbarski.”


Evropa osebno

720 epizod


Predstavljamo čisto navadne nenavadne ljudi. Denimo take, ki se učijo estonščine, ali one, ki redijo severne jelene, med dopustom razvažajo pice v Bruslju.

Vincent Liegey

11.01.2016

Že več let živi v Budimpešti, ker je tam našel tisto, kar je na zahodu pretežno že izginilo – človeške odnose. Je soustanovitelj Cargonomie, centra za trajnostne logistične rešitve in lokalno distribucijo organske hrane. S kolesi, kar je za navdušenega kolesarja seveda logično. Cargonomie je na nek način delček širše ideje, ki jo širi kot soavtor projekta „Odrast“ (Degrowth) in je alternativa večinskemu ekonomskemu razmišljanju, ki kot ključni cilj vidi gospodarsko rast. Trenutno Vincent dela doktorat iz ekonomije, v Budimpešti tudi zato, ker se mu (z Orbanom na čelu) zdi neke vrste evropski laboratorijski poskus naše prihodnosti.

Že več let živi v Budimpešti, ker je tam našel tisto, kar je na zahodu pretežno že izginilo – človeške odnose. Je soustanovitelj Cargonomie, centra za trajnostne logistične rešitve in lokalno distribucijo organske hrane. S kolesi, kar je za navdušenega kolesarja seveda logično. Cargonomie je na nek način delček širše ideje, ki jo širi kot soavtor projekta “Odrast” (Degrowth) in je alternativa večinskemu ekonomskemu razmišljanju, ki kot ključni cilj vidi gospodarsko rast.

Vincent Liegey je v Ljubljano prišel na predstavitev svoje knjige “Projekt Odrast-i” nekaj dni po pariških napadih. Ko sva se dobila in se zaklepetala, je bila seveda to prva tema pogovora, še posebej zato, ker je bila v napadenem lokalu le nekaj minut prej njegova sestra in ker so napadene točke nasploh kraji, kjer je preživel velik del svoje mladosti.

“Globoko me je prizadelo. Napadli so nižji srednji sloj; in vsi so živeli skupaj. Zanimivo se mi zdi, da multikulturalizem zdaj kritizirajo ljudje, ki z njim nimajo izkušenj. Če ga hočeš kritizirati, ga moraš najprej poznati, ne pa se ga zgolj bati.”

Vincent Liegey danes na multikulturno Francijo in Pariz lahko gleda z distance, saj že nekaj let živi v “multikulturnosti ne tako prijazni” Budimpešti.

“Orban ni problem, je le posledica veliko večjih problemov. Namesto tega, da ga demoniziramo, bi se morali potruditi bolje razumeti madžarsko družbo in kaj se je dogajalo zadnjih 25 let. Verjamem, da je Orban in današnja Madžarska neke vrste evropski laboratorij. Če se ne bomo potrudili bolje razumeti vsega okrog nas, bomo po Evropi dobili nešteto malih Orbanov.”

Vincent pravi, da je rešitev le ena. Predstav in sodb si ni dobro ustvarjati na podlagi izkušenj drugih, najbolje je, da se prepričamo sami:

“Enostavno moraš iti do njih in se z njimi pogovarjat. Namesto da begunce demoniziramo, se moramo sami vprašati, zakaj so sploh prišli sem. Naša življenja moramo organizirati tako, tudi gospodarsko, da ne bomo več ustvarjali takih okoliščin.”

Torej okoliščin, ki ljudi silijo, da postanejo begunci. In tako sva posredno prišla tudi do razloga, zakaj je Vincent Liegey iz Budimpešte sploh prišel v Slovenijo. Predstvaljal je namreč knjigo “Projekt Odrast-i”, katere soavtor je še s tremi Francozi. Odrast je nasprotje rasti, ki jo današnja ekonomija vidi kot edino zveličavno za našo blaginjo, medtem ko se Vincentu zdi prav koncept rasti – izvirni greh vseh naših težav:

“Od-rast je tisto, kar bi morali poskušati doseči. Povezati konce, da bi razumeli, da so čisto vsi problemi sodobnega sveta povezani. Okoljske težave so povezane z neenakostjo plač. Politične krize so povezane z migrantskim vprašanjem, terorizmom; pa s tem, da je vedno več ljudi v naši družbi prepričanih, da njihovo življenje sploh nima smisla. Ljudje se bojijo; bojijo se migrantov, bojijo se izgube službe in zato verjamejo populistom. Če ne bomo razumeli, da je vse to povezano – posledica istih stvari, bomo postajali čedalje bolj barbarski.”


13.12.2021

Ana Salazar Torrez

Ana Salazar Torrez je bolivijska umetnica, ki je skupaj z gledališko skupino Teatro Trono novembra obiskala Slovenijo v okviru šeste nacionalne konference globalnega učenja, ki je letos nosila pomenljiv naslov Onkraj mehurčka. Ana živi v mestu El Alto, ki leži v Andih na 4000 metrih nadmorske višine.


06.12.2021

Giovanna Paola Severino Gutierrez

Gostja je Kolumbijka Giovanna Paola Severino Gutierrez, predsednica Društva Latinoameričanov v Sloveniji.


29.11.2021

Nemška veleposlanika: Slovenija je najlepši kraj, kjer sva doslej živela

Natalie Kauther in Adrian Pollmann sta prva nemška veleposlanika, ki delo opravljata izmenično.


22.11.2021

Patrick Wirbeleit: Pomembno je, da otroci berejo

Nemški stripar, risar in ilustrator Patrick Wirbeleit piše in ilustrira otroške knjige ter ustvarja stripe za otroke.


15.11.2021

Kitiya Srimaratn

Današnja sogovornica je Tajka, ki obožuje slovensko naravo in kulinariko. Veliko potuje in trenutke lovi v fotografski objektiv.


08.11.2021

Felix Neureuther

Najuspešnejši nemški smučar Felix Neureuther je kar 13-krat stal na najvišji stopnički tekem svetovnega pokala, pohvali pa se lahko tudi s petimi odličji s svetovnih prvenstev. Kot zanimivost – svojo prvo tekmo svetovnega pokala je odsmučal prav pri nas v Kranjski Gori. V svojem domu nima osvojenih medalj in pokalov, saj pravi, da mu več pomenijo spomini s tekem in občutki, ki jih je doživljal ob zmagah in porazih.


01.11.2021

Marie-Claire Pagano

Marie-Claire Pagano se predstavi kot pol Britanka in pol Italijanka. Čeprav ta hip opravlja doktorat v Združenem kraljestvu, zadnjih nekaj let pogosto obiskuje Slovenijo.


25.10.2021

Olga Chufistova, študentka v Moskvi

Čeprav Olga Chufistova prihaja iz mesta Ulan-Ude, glavnega mesta ruske republike Burjatije v vzhodni Sibiriji, se je kot srednješolka odločila, da bo raje pobliže spoznala Slovenijo in slovenski jezik.


18.10.2021

Robert Swan, ambasador ohranjanja Antarktike

Robert Swan je ambasador ohranjanja Antarktike kot zadnje nedotaknjene divjine. Čeprav sovraži mraz, pa tudi hojo, že več kot trideset let potuje na celino, veliko za dve Avstraliji in opozarja na njeno krhkost.


11.10.2021

Ana Lalić, novinarka

Novinarka Ana Lalić iz Novega Sada je bila zaradi svojega dela označena za izdajalko države in tujo plačanko. Prejela je več groženj s smrtjo, zato ima še vedno zasebno varovanje.


04.10.2021

Emily Ross

Emily Ross je irska podjetnica, ki se je septembra prvič mudila v Sloveniji.


27.09.2021

Fawzi Abder Rahim

75-letni pesnik Fawzi Abder Rahim z ženo Darinko živi v Mariboru že skoraj pol stoletja, nedavno pa sta izdala njegovo najnovejšo pesniško zbirko Do kdaj?


19.07.2021

Bojan Tokič

Namiznoteniški igralec Bojan Tokić, rojen v Bosni in Hercegovini, je Slovenijo na olimpijskih igrah zastopal kar trikrat. Na petkovem odprtju olimpijskih iger v Tokiu bo nosil slovensko zastavo.


12.07.2021

Večjo tremo sem imela na intervjuju v slovenščini kot pa pri skakanju na olimpijskih igrah

Marija Šestak, ena najboljših slovenskih atletinj vseh časov, se je rodila v Kragujevcu, del mladosti preživela onstran Atlantika, ljubezen pa jo je pripeljala v Slovenijo, kjer si je ustvarila dom in družino.


05.07.2021

Nataša Derepasko

Nekdanja rokometašica Nataša Derepasko je doma na polotoku Krim, v Slovenijo pa je prišla zaradi Krima. Zase pravi, da je realistka, njena najbočitnejša lastnost pa je, da želi vedno in povsod zmagati.


28.06.2021

Jakov Fak

Jakov Fak je v Slovenijo prišel pred dobrim desetletjem in si dom ustvaril na Gorenjskem. O koncu kariere pa najboljši slovenski biatlonec še ne razmišlja.


21.06.2021

Zoran Jovičič

Zoran Jovičić je nekdanji slovenski rokometni reprezentant, zdaj trener državnih prvakov iz Velenja, ki je v Slovenijo v začetku devetdesetih let prišel iz Tuzle na počitnice k stricu in teti v Koper.


14.06.2021

Kliton Bozgo

Nekdanji nogometaš Kliton Bozgo je svoj dom našel v Mariboru.


07.06.2021

Vladimer Boisa

Vladimer Boisa, nekdanji košarkar Olimpije, se je pri 17 letih odločil oditi iz Gruzije in priti v Ljubljano. Danes se ukvarja z vinarstvom in je podpredsednik košarkarske zveze Gruzije.


31.05.2021

Jason Hartley, angleški podjetnik

Ljubljana bi lahko bila žarišče za zagonska podjetja in podjetništvo, a se to žal zdaj še ne dogaja.


Stran 6 od 36
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov