Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Že več let živi v Budimpešti, ker je tam našel tisto, kar je na zahodu pretežno že izginilo – človeške odnose. Je soustanovitelj Cargonomie, centra za trajnostne logistične rešitve in lokalno distribucijo organske hrane. S kolesi, kar je za navdušenega kolesarja seveda logično. Cargonomie je na nek način delček širše ideje, ki jo širi kot soavtor projekta „Odrast“ (Degrowth) in je alternativa večinskemu ekonomskemu razmišljanju, ki kot ključni cilj vidi gospodarsko rast. Trenutno Vincent dela doktorat iz ekonomije, v Budimpešti tudi zato, ker se mu (z Orbanom na čelu) zdi neke vrste evropski laboratorijski poskus naše prihodnosti.
Že več let živi v Budimpešti, ker je tam našel tisto, kar je na zahodu pretežno že izginilo – človeške odnose. Je soustanovitelj Cargonomie, centra za trajnostne logistične rešitve in lokalno distribucijo organske hrane. S kolesi, kar je za navdušenega kolesarja seveda logično. Cargonomie je na nek način delček širše ideje, ki jo širi kot soavtor projekta “Odrast” (Degrowth) in je alternativa večinskemu ekonomskemu razmišljanju, ki kot ključni cilj vidi gospodarsko rast.
Vincent Liegey je v Ljubljano prišel na predstavitev svoje knjige “Projekt Odrast-i” nekaj dni po pariških napadih. Ko sva se dobila in se zaklepetala, je bila seveda to prva tema pogovora, še posebej zato, ker je bila v napadenem lokalu le nekaj minut prej njegova sestra in ker so napadene točke nasploh kraji, kjer je preživel velik del svoje mladosti.
“Globoko me je prizadelo. Napadli so nižji srednji sloj; in vsi so živeli skupaj. Zanimivo se mi zdi, da multikulturalizem zdaj kritizirajo ljudje, ki z njim nimajo izkušenj. Če ga hočeš kritizirati, ga moraš najprej poznati, ne pa se ga zgolj bati.”
Vincent Liegey danes na multikulturno Francijo in Pariz lahko gleda z distance, saj že nekaj let živi v “multikulturnosti ne tako prijazni” Budimpešti.
“Orban ni problem, je le posledica veliko večjih problemov. Namesto tega, da ga demoniziramo, bi se morali potruditi bolje razumeti madžarsko družbo in kaj se je dogajalo zadnjih 25 let. Verjamem, da je Orban in današnja Madžarska neke vrste evropski laboratorij. Če se ne bomo potrudili bolje razumeti vsega okrog nas, bomo po Evropi dobili nešteto malih Orbanov.”
Vincent pravi, da je rešitev le ena. Predstav in sodb si ni dobro ustvarjati na podlagi izkušenj drugih, najbolje je, da se prepričamo sami:
“Enostavno moraš iti do njih in se z njimi pogovarjat. Namesto da begunce demoniziramo, se moramo sami vprašati, zakaj so sploh prišli sem. Naša življenja moramo organizirati tako, tudi gospodarsko, da ne bomo več ustvarjali takih okoliščin.”
Torej okoliščin, ki ljudi silijo, da postanejo begunci. In tako sva posredno prišla tudi do razloga, zakaj je Vincent Liegey iz Budimpešte sploh prišel v Slovenijo. Predstvaljal je namreč knjigo “Projekt Odrast-i”, katere soavtor je še s tremi Francozi. Odrast je nasprotje rasti, ki jo današnja ekonomija vidi kot edino zveličavno za našo blaginjo, medtem ko se Vincentu zdi prav koncept rasti – izvirni greh vseh naših težav:
“Od-rast je tisto, kar bi morali poskušati doseči. Povezati konce, da bi razumeli, da so čisto vsi problemi sodobnega sveta povezani. Okoljske težave so povezane z neenakostjo plač. Politične krize so povezane z migrantskim vprašanjem, terorizmom; pa s tem, da je vedno več ljudi v naši družbi prepričanih, da njihovo življenje sploh nima smisla. Ljudje se bojijo; bojijo se migrantov, bojijo se izgube službe in zato verjamejo populistom. Če ne bomo razumeli, da je vse to povezano – posledica istih stvari, bomo postajali čedalje bolj barbarski.”
720 epizod
Predstavljamo čisto navadne nenavadne ljudi. Denimo take, ki se učijo estonščine, ali one, ki redijo severne jelene, med dopustom razvažajo pice v Bruslju.
Že več let živi v Budimpešti, ker je tam našel tisto, kar je na zahodu pretežno že izginilo – človeške odnose. Je soustanovitelj Cargonomie, centra za trajnostne logistične rešitve in lokalno distribucijo organske hrane. S kolesi, kar je za navdušenega kolesarja seveda logično. Cargonomie je na nek način delček širše ideje, ki jo širi kot soavtor projekta „Odrast“ (Degrowth) in je alternativa večinskemu ekonomskemu razmišljanju, ki kot ključni cilj vidi gospodarsko rast. Trenutno Vincent dela doktorat iz ekonomije, v Budimpešti tudi zato, ker se mu (z Orbanom na čelu) zdi neke vrste evropski laboratorijski poskus naše prihodnosti.
Že več let živi v Budimpešti, ker je tam našel tisto, kar je na zahodu pretežno že izginilo – človeške odnose. Je soustanovitelj Cargonomie, centra za trajnostne logistične rešitve in lokalno distribucijo organske hrane. S kolesi, kar je za navdušenega kolesarja seveda logično. Cargonomie je na nek način delček širše ideje, ki jo širi kot soavtor projekta “Odrast” (Degrowth) in je alternativa večinskemu ekonomskemu razmišljanju, ki kot ključni cilj vidi gospodarsko rast.
Vincent Liegey je v Ljubljano prišel na predstavitev svoje knjige “Projekt Odrast-i” nekaj dni po pariških napadih. Ko sva se dobila in se zaklepetala, je bila seveda to prva tema pogovora, še posebej zato, ker je bila v napadenem lokalu le nekaj minut prej njegova sestra in ker so napadene točke nasploh kraji, kjer je preživel velik del svoje mladosti.
“Globoko me je prizadelo. Napadli so nižji srednji sloj; in vsi so živeli skupaj. Zanimivo se mi zdi, da multikulturalizem zdaj kritizirajo ljudje, ki z njim nimajo izkušenj. Če ga hočeš kritizirati, ga moraš najprej poznati, ne pa se ga zgolj bati.”
Vincent Liegey danes na multikulturno Francijo in Pariz lahko gleda z distance, saj že nekaj let živi v “multikulturnosti ne tako prijazni” Budimpešti.
“Orban ni problem, je le posledica veliko večjih problemov. Namesto tega, da ga demoniziramo, bi se morali potruditi bolje razumeti madžarsko družbo in kaj se je dogajalo zadnjih 25 let. Verjamem, da je Orban in današnja Madžarska neke vrste evropski laboratorij. Če se ne bomo potrudili bolje razumeti vsega okrog nas, bomo po Evropi dobili nešteto malih Orbanov.”
Vincent pravi, da je rešitev le ena. Predstav in sodb si ni dobro ustvarjati na podlagi izkušenj drugih, najbolje je, da se prepričamo sami:
“Enostavno moraš iti do njih in se z njimi pogovarjat. Namesto da begunce demoniziramo, se moramo sami vprašati, zakaj so sploh prišli sem. Naša življenja moramo organizirati tako, tudi gospodarsko, da ne bomo več ustvarjali takih okoliščin.”
Torej okoliščin, ki ljudi silijo, da postanejo begunci. In tako sva posredno prišla tudi do razloga, zakaj je Vincent Liegey iz Budimpešte sploh prišel v Slovenijo. Predstvaljal je namreč knjigo “Projekt Odrast-i”, katere soavtor je še s tremi Francozi. Odrast je nasprotje rasti, ki jo današnja ekonomija vidi kot edino zveličavno za našo blaginjo, medtem ko se Vincentu zdi prav koncept rasti – izvirni greh vseh naših težav:
“Od-rast je tisto, kar bi morali poskušati doseči. Povezati konce, da bi razumeli, da so čisto vsi problemi sodobnega sveta povezani. Okoljske težave so povezane z neenakostjo plač. Politične krize so povezane z migrantskim vprašanjem, terorizmom; pa s tem, da je vedno več ljudi v naši družbi prepričanih, da njihovo življenje sploh nima smisla. Ljudje se bojijo; bojijo se migrantov, bojijo se izgube službe in zato verjamejo populistom. Če ne bomo razumeli, da je vse to povezano – posledica istih stvari, bomo postajali čedalje bolj barbarski.”
Bruno Gola je brazilski zvočni umetnik in eden vodilnih predstavnikov zvočnega kodiranja, moderne zvrsti umetnosti, ki povezuje programiranje in avdiovizualno umetnost. Na pot zvočnega kodiranja se je podal leta 2016, po skoraj desetih letih dela v programiranju, saj v svojem delu ni več videl izzivov. Zato je poiskal nove.
Filip Kotsambouikidis se je odraščal na Švedskem, poletja pa preživljal na grški obali. Čeprav mora doma ves čas imeti olivno olje in feta sir, se tudi švedski hrani ne bi odpovedal.
Martina Zakocs je predstavnica mlajše generacije porabskih Slovencev. Doma je iz Gornjega Senika, največje slovenske vasi v Porabju. Študirala je v Mariboru in Ljubljani. Bližje so ji Štajerci, ki so bolj podobni nasmejanim Porabcem.V magisteriju je analizirala dvojezične napise v sedmih slovenskih obmejnih vaseh. V politiko se ne vmešava. Pravi, da država pod Orbanom funkcionira: “Dnevi tečejo in se moramo prilagajati temu, kar je.” Tudi o življenju mladih v Porabju, koroni in prihodnosti.
Gabriela-Mihaela Buzoianu je prišla v Ljubljano na trimesečno prakso, zdaj je tukaj že več kot 5 let. Nekdanja študentka novinarstva zdaj dela v logistiki, pri nas pa predvsem pogreša nekoliko romanskega temperamenta.
Annie Millan-Gračner je mlada Venezuelka, po izobrazbi zdravnica, ki se je pred dvema letoma in pol poročila s Slovencem in se preselila v Slovenijo.
Za Skandinavce in Nordijce velja, da so zadržani ljudje. Tudi redkobesedni, kar pa za našega gosta ne moremo trditi. Našega gosta je v Slovenijo pripeljalo trenersko delo.Finec Raimo Summanen je namreč trener hokejistov Olimpije.
Rosi Grillmair, mlada avstrijska umetnica, v odnosu med človekom in umetno inteligenco zaznava omejenost človeške domišljije.
Marina Martensson, simpatična pegasta kodrolaska, je v domovini svoje mame našla mir in vnovič glasbeno zaživela.
Ukaleq Slettemark je biatlonka, ki prihaja z Grenlandije. S tistimi, ki mislijo, da ljudje tam živijo v iglujih se rada pošali, da živi v dvonadstropnem igluju s centralnim ogrevanjem in garažo.
Mohamed al Burai je palestinski begunec. V Slovenijo je prišel pred dvema letoma, pred slabim letom mu je Slovenija podelila azil.
Stefan Gunnarsson je vodja trženja na islandski nogometni zvezi in tvorec islandskega nogometnega čudeža.
Jon Lee Anderson je v svoji bogati novinarski karieri kot dolgoletni dopisnik poročal s številnih vojnih območij na Bližnjem vzhodu in v Afriki, prav posebno ljubezen pa čuti do Latinske Amerike.
Jaume Subirana je pisatelj in profesor književnosti iz Barcelone, je strasten zagovornik katalonske kulture, neposreden kritik Španije, a hkrati samostojne države ne vidi kot edine možnosti.
Sašo Niskač se je večkrat selil med različnimi evropskimi mesti in državami ter v Sloveniji deluje kot svobodni umetnik. Producira in organizira festival evropskih kratkih filmov Europanorama.
Nekdanji marinec iz Puščavskega viharja Matt Hamlin že štiri leta živi v Ljubljani, kjer mesi tudi sladko pecivo po receptih svoje babice iz Arizone.
Katja Aleksandra Mežek je pravnica. Kalifornijo je pred nekaj meseci zamenjala za Kranj. Zakaj je navdušena nad življenjem v Sloveniji, kako svetuje podjetjem in kaj ji je najbolj všeč pri očetovi glasbi?
Gledališki in filmski igralec, režiser in producent Vasilis Kukalani se je rodil v Kölnu v Nemčiji, očetu iz Irana in materi iz Grčije. Pri ustvarjanju se napaja s humanizmom, ki je zanj nekaj najbolj osnovnega. Dejstvo.
V poslušanje ponovno ponujamo pogovor s Paymanom Qasimianom, ki je moral dvakrat pobegniti iz Irana. Prvič je zatočišče našel v Združenih državah Amerike, zdaj pa živi v Mariboru, kjer dela in se ukvarja z gledališčem.
Kanadčan Yves Langlois se je s kolesom odpravil okoli sveta, zdaj pa je “ujet” v Ljubljani .
Damir Imamović je bosansko-hercegovski pionir novega vala sevdaha. Doštudiral je filozofijo, a se posvetil glasbi. Prvo sevdalinko je odpel na zabavi, ko ga je nekdo izzval, rekoč: saj si vendar iz glasbene družine.
Neveljaven email naslov