Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Alpska smučarka Dominique Gisin je olimpijska prvakinja v smuku. 29-letna Švicarka, ki je konec pretekle sezone končala profesionalno športno pot, bi pred leti skoraj postala prva (ženska) pilotka v švicarski vojski, zdaj pa se ukvarja s študijem fizike, je ambasadorka Rdečega križa in pilotira manjša letala.
Dominique Gisin je precej več kot le alpska smučarka. Olimpijska prvakinja iz Sočija, kjer si je zlato v smuku delila s Tino Maze, je konec pretekle sezone, končala profesionalno športno pot. Zdaj se ukvarja z letenjem, dobrodelnostjo, je ambasadorka številnih projektov in institucij, ter študentka. A njeno življenje je bolj kot karkoli drugega vendarle zaznamovalo smučanje, s katerim se je začela ukvarjati zelo zgodaj.
“Deliti zlato s Tino je bilo zame še bolj posebno, kot če bi ga osvojila sama. Zame je ena najbolj popolnih smučark vseh časov.”
Že kot mlada športnica je imela precej težav s poškodbami, v najstniških letih pa se je začela šolati za vojaško pilotko. Malo je manjkalo, pa bi postala prva ženska za krmilom letala švicarskih zračnih sil.
“Če želiš biti pilot v švicarski vojski se moraš prijaviti pri 16-ih oz. 17-ih, vsaj tako je bilo takrat. Ravno v tistem obdobju pa sem imela tudi veliko težav s poškodbami, tako da nisem mogla tekmovati. Nisem imela nič boljšega za početi, tako da sem se prijavila in celo prestala teste. Takrat še nisem vozila niti avtomobila, pa sem že sedela v letalu.”
Vojaška kariera ni postala realnost, a ljubezen do letenja je ostala. Licenco za letenje je naredila pred štirimi leti – prej vedno nasmejana Švicarka za to ni imela niti možnosti.
Gisinova ob študiju, letenju, ukvarjanju z mladimi in kopici drugih aktivnosti najde čas tudi za dobrodelnost. Med drugim je obiskala tudi Nepal, ki ga je opustošil hud potres.
“Sem ambasadorka za švicarski Rdeči križ. To je velik izziv, ki ti da veliko. Lepo se je zavzemati za spremembe korak za korakom.”
721 epizod
Predstavljamo čisto navadne nenavadne ljudi. Denimo take, ki se učijo estonščine, ali one, ki redijo severne jelene, med dopustom razvažajo pice v Bruslju.
Alpska smučarka Dominique Gisin je olimpijska prvakinja v smuku. 29-letna Švicarka, ki je konec pretekle sezone končala profesionalno športno pot, bi pred leti skoraj postala prva (ženska) pilotka v švicarski vojski, zdaj pa se ukvarja s študijem fizike, je ambasadorka Rdečega križa in pilotira manjša letala.
Dominique Gisin je precej več kot le alpska smučarka. Olimpijska prvakinja iz Sočija, kjer si je zlato v smuku delila s Tino Maze, je konec pretekle sezone, končala profesionalno športno pot. Zdaj se ukvarja z letenjem, dobrodelnostjo, je ambasadorka številnih projektov in institucij, ter študentka. A njeno življenje je bolj kot karkoli drugega vendarle zaznamovalo smučanje, s katerim se je začela ukvarjati zelo zgodaj.
“Deliti zlato s Tino je bilo zame še bolj posebno, kot če bi ga osvojila sama. Zame je ena najbolj popolnih smučark vseh časov.”
Že kot mlada športnica je imela precej težav s poškodbami, v najstniških letih pa se je začela šolati za vojaško pilotko. Malo je manjkalo, pa bi postala prva ženska za krmilom letala švicarskih zračnih sil.
“Če želiš biti pilot v švicarski vojski se moraš prijaviti pri 16-ih oz. 17-ih, vsaj tako je bilo takrat. Ravno v tistem obdobju pa sem imela tudi veliko težav s poškodbami, tako da nisem mogla tekmovati. Nisem imela nič boljšega za početi, tako da sem se prijavila in celo prestala teste. Takrat še nisem vozila niti avtomobila, pa sem že sedela v letalu.”
Vojaška kariera ni postala realnost, a ljubezen do letenja je ostala. Licenco za letenje je naredila pred štirimi leti – prej vedno nasmejana Švicarka za to ni imela niti možnosti.
Gisinova ob študiju, letenju, ukvarjanju z mladimi in kopici drugih aktivnosti najde čas tudi za dobrodelnost. Med drugim je obiskala tudi Nepal, ki ga je opustošil hud potres.
“Sem ambasadorka za švicarski Rdeči križ. To je velik izziv, ki ti da veliko. Lepo se je zavzemati za spremembe korak za korakom.”
Rodila se je v Zagrebu, kjer je leta 2006 diplomirala iz veterine. Danes je veterinarka bolj v prostem času, saj se je leta 2017 vpisala še na Akademijo dramske umetnosti, smer režija dokumentarnega filma. Svoji akademski področji velikokrat združuje v dokumentarnih filmih, v katerih so živali glavni protagonisti. Sunčica Ana Veldić se je pred časom se je v Ljubljani mudila kot gostja in članica žirije festivala kratkega filma FEKK, kjer je pripravila tudi predavanje z naslovom Naracija filma z nečloveškimi protagonisti.
Nemec Mario Dieringer je zajemal življenje z veliko mavrično žlico, dokler ga različne okoliščine niso potisnile na dno. Razmišljal je o tem, da bi si vzel življenje. Pravočasna psihoterapevtska pomoč in želja po življenju sta ga prignali do tega, da danes skupaj s svojim psom Tyrion hodi po svetu, sadi drevesa spomina na žrtve samomora in na podlagi svojih izkušenj ljudi ozavešča o duševnem zdravju.
Irene in Antoine Kaufmann sta leta 2017 prevzela posest z vinogradi v vinogradniškem mestecu Aesch, ki je od Basla odmaknjeno slabe pol ure vožnje. Novo obdobje se je začelo z njunim prihodom, saj so iz vinogradništva na količino prešli na vinogradništvo v kakovosti. In se osredotočili na pridelavo organskih in biodinamičnih vin. Leta 2019 so se preimenovali v klet Klus177. Po dolini in imenu ceste, kjer so vinogradi in njihova domačija.
Latvijski glasbenik in komik Ralfs Eilands je glasen kritik ruskega režima.
Katherine Dunn je okoljska novinarka, trenutno urednica Oxfordove mreže za okoljsko novinarstvo, kjer se sprašujejo, kako poročati o okoljski krizi, kje iskati vire, in kakšna je povezava med pandemijo, vojno in okoljem.
Filip Mrvelj je svetovno znani ulični slikar iz Slavonskega Broda, ki se je pred leti vpisal tudi v Guinessovo knjigo rekordov.
Kate Wagner je ameriška novinarka in pisateljica, ki se je navdušila nad kolesarstvom in Slovenijo.
Med letoma 2003 in 2009 je bil Thierry Vissol svetovalec Evropske komisije o avdiovizualni politiki, kljub več kot 30-letni karieri svoje funkcije ni nikoli razumel strogo uradniško.
Sogovornik je v mladosti na srednjih valovih poslušal Radio Slovenija, ki se ga je slišalo tudi v Stuttgartu. Takrat se je odločil, da bo delal na radiu.
David Fricker je na ukrajinsko-madžarsko mejo pripeljal avtobus s tri tisoč plišastimi igračkami, ki jih na železniški postaji deli med ukrajinske otroke.
Klaus Unterberger v Avstriji, pa tudi širše, velja za velikana javnih medijev, saj praktično svojo celotno kariero dela na avstrijski javni radioteleviziji ORF.
Matthew Caruana Galizia je malteški novinar, sin umorjene Daphne Caruana Galzia.
"Želimo si ostati v svoji državi in govoriti svoj jezik kot del Evropske unije," pravi tolmačka in kulturnica Kateryna Rietz-Rakul.
Okoljevarstvenik, raziskovalec, aktivist, fotograf potuje po naši modri krogli in dokumentira posledice podnebnih sprememb, ki se po njegovem najbolj očitno kažejo na izginjajočih ledenikih.
Režiserka Eliza Kubarska je v enem svojih dokumentarnih filmov v ospredje postavila družino Šerpe Ngada in to, kako tam gledajo na ekstremne alpinistične odprave.
Islandski filmski in gledališki igralec Hilmir Snær Guðnason o tem, zakaj na Islandiji ni nujno, da imajo pravljice srečen konec, o podnebnih spremembah, in o filmu Jagnje.
Alpski smučar Aksel Lund Svindal, najstarejši smukaški zmagovalec v zgodovini olimpijskih iger, o uspešni karieri, številnih poškodbah, razlogih za upokojitev in športnih vrednotah, ki so pomembne za svet.
Avstralski umetnik Colin Black se je povsem posvetil zvoku. O Ljubljani pred Parizom, dojemanju njegovega dela in mednarodnih nagradah.
Neveljaven email naslov