Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Sandra Kalniete

09.05.2016

Rojena je bila staršem, deportiranim v sovjetsko Sibirijo, nato pa je postala ena od vodilnih osebnosti Ljudske fronte v Latviji, v kateri so dosegli vnovično vzpostavitev neodvisnosti leta 1991. Več let je delovala kot veleposlanica svoje države v Združenih narodih in v Franciji in se kot latvijska zunanja ministrica podpisala pod pristopno pogodbo Latvije v Unijo. Od leta 2009 je poslanka Evropskega parlamenta in podpredsednica skupine Evropske ljudske stranke.

Rojena je bila staršem, deportiranim v sovjetsko Sibirijo, nato pa je postala ena od vodilnih osebnosti Ljudske fronte v Latviji, v kateri so dosegli vnovično vzpostavitev neodvisnosti leta 1991. Več let je delovala kot veleposlanica svoje države v Združenih narodih in v Franciji in se kot latvijska zunanja ministrica podpisala pod pristopno pogodbo Latvije v Unijo. Sandra Kalniete je od leta 2009 poslanka Evropskega parlamenta in podpredsednica skupine Evropske ljudske stranke.

“Ko hočem impresionirati svoje zahodne kolege, jim navadno povem svojo zgodbo o Pepelki. Rojena sem bila v gulagu, a moj podpis je na latvijski pristopni pogodbi k Uniji.”

V Evropi in tudi širše je znana predvsem po dveh stvareh: od leta 2009 deluje kot evropska poslanka, pred leti pa je napisala knjigo V plesnih čevljih v sibirskem snegu, ki je prevedena v več kot 13 jezikov. V njem opisuje, kako je življenje v gulagu zaznamovalo usodo njene družine. “Bila sem otrok, obdarjen z vso ljubeznijo in zaščito svojih staršev. Zato nimam slabih spominov. To je vsekakor postavilo temelje moji osebnosti, moji odločnosti in temu, da sem se znala pozneje v življenju vedno zoperstaviti krivicam.

Danes v Evropskem parlamentu med drugim predseduje neformalni skupini poslancev za “Spravo evropskih zgodovin”. Skupina želi razviti skupni pogled na zločine totalitarnih režimov, med drugim tudi na totalitarni komunistični režim Sovjetske zveze, da bi zagotovila neprekinjen proces ocenjevanja totalitarnih zločinov in enakopravno obravnavo in nediskriminacijo žrtev vseh totalitarnih režimov.

“Veste, ko živite pod totalitarnim režimom, je vsakdanjik ves čas zavit v strah, saj ni nikoli povsem jasno, kje je meja … V takih razmerah se je izjemno težko zoperstaviti režimu. Cena je lahko namreč tudi tvoje življenje … in vsako bitje ima na razpolago le eno življenje.”

Sandra Kalniete je v politiko vstopila leta 1988 med vznikom latvijskega gibanja za neodvisnost. Bila je ena od ustanoviteljev in poznejša namestnica voditelja latvijske Ljudske fronte, glavne latvijske politične organizacije za neodvisnost.

“Bili smo naivni in smo pričakovali, da nam bo svet po sprejetju tega dokumenta kar planil v objem in nas navdušeno pozdravljal. Nič takega se ni zgodilo. Svet, zlasti evropske države, je skrbela razorožitev, ves čas so nas opozarjali, naj ne stresamo preveč Gorbačovega čolna.”

Uspeh baltskih držav je tako po njenem mnenju v tem kontekstu tako najbolj rezultat odprtosti in zmožnosti učenja, zelo hitrega učenja.

“Skočiti smo morali na evropski vlak, potem ko je ta že zdavnaj odpeljal s postaje. A nam je uspelo. Zelo malo časa smo imeli, da smo implementirali evropsko zakonodajo in obenem pokazali tudi prve rezultate na gospodarskem, socialnem in drugih področjih v državi.”

Sandra Kalniete je v letih po osamosvojitvi Latvije vodila njihovo diplomacijo, za kratek čas je bila tudi evropska komisarka. Pozneje se je spustila tudi v predsedniško tekmo v svoji državi, a je vmes odnehala. Danes kot evropska poslanka deluje predvsem na področju zunanjih zadev Unije. 4-ega maja, ko se v Latviji spominjajo svojega slavnega »da« neodvisnosti, je na svojem Facebooku zapisala: “To je zgodba o pogumu, neustrašnosti in upanju – to je zgodba o nas.


Evropa osebno

717 epizod


Predstavljamo čisto navadne nenavadne ljudi. Denimo take, ki se učijo estonščine, ali one, ki redijo severne jelene, med dopustom razvažajo pice v Bruslju.

Sandra Kalniete

09.05.2016

Rojena je bila staršem, deportiranim v sovjetsko Sibirijo, nato pa je postala ena od vodilnih osebnosti Ljudske fronte v Latviji, v kateri so dosegli vnovično vzpostavitev neodvisnosti leta 1991. Več let je delovala kot veleposlanica svoje države v Združenih narodih in v Franciji in se kot latvijska zunanja ministrica podpisala pod pristopno pogodbo Latvije v Unijo. Od leta 2009 je poslanka Evropskega parlamenta in podpredsednica skupine Evropske ljudske stranke.

Rojena je bila staršem, deportiranim v sovjetsko Sibirijo, nato pa je postala ena od vodilnih osebnosti Ljudske fronte v Latviji, v kateri so dosegli vnovično vzpostavitev neodvisnosti leta 1991. Več let je delovala kot veleposlanica svoje države v Združenih narodih in v Franciji in se kot latvijska zunanja ministrica podpisala pod pristopno pogodbo Latvije v Unijo. Sandra Kalniete je od leta 2009 poslanka Evropskega parlamenta in podpredsednica skupine Evropske ljudske stranke.

“Ko hočem impresionirati svoje zahodne kolege, jim navadno povem svojo zgodbo o Pepelki. Rojena sem bila v gulagu, a moj podpis je na latvijski pristopni pogodbi k Uniji.”

V Evropi in tudi širše je znana predvsem po dveh stvareh: od leta 2009 deluje kot evropska poslanka, pred leti pa je napisala knjigo V plesnih čevljih v sibirskem snegu, ki je prevedena v več kot 13 jezikov. V njem opisuje, kako je življenje v gulagu zaznamovalo usodo njene družine. “Bila sem otrok, obdarjen z vso ljubeznijo in zaščito svojih staršev. Zato nimam slabih spominov. To je vsekakor postavilo temelje moji osebnosti, moji odločnosti in temu, da sem se znala pozneje v življenju vedno zoperstaviti krivicam.

Danes v Evropskem parlamentu med drugim predseduje neformalni skupini poslancev za “Spravo evropskih zgodovin”. Skupina želi razviti skupni pogled na zločine totalitarnih režimov, med drugim tudi na totalitarni komunistični režim Sovjetske zveze, da bi zagotovila neprekinjen proces ocenjevanja totalitarnih zločinov in enakopravno obravnavo in nediskriminacijo žrtev vseh totalitarnih režimov.

“Veste, ko živite pod totalitarnim režimom, je vsakdanjik ves čas zavit v strah, saj ni nikoli povsem jasno, kje je meja … V takih razmerah se je izjemno težko zoperstaviti režimu. Cena je lahko namreč tudi tvoje življenje … in vsako bitje ima na razpolago le eno življenje.”

Sandra Kalniete je v politiko vstopila leta 1988 med vznikom latvijskega gibanja za neodvisnost. Bila je ena od ustanoviteljev in poznejša namestnica voditelja latvijske Ljudske fronte, glavne latvijske politične organizacije za neodvisnost.

“Bili smo naivni in smo pričakovali, da nam bo svet po sprejetju tega dokumenta kar planil v objem in nas navdušeno pozdravljal. Nič takega se ni zgodilo. Svet, zlasti evropske države, je skrbela razorožitev, ves čas so nas opozarjali, naj ne stresamo preveč Gorbačovega čolna.”

Uspeh baltskih držav je tako po njenem mnenju v tem kontekstu tako najbolj rezultat odprtosti in zmožnosti učenja, zelo hitrega učenja.

“Skočiti smo morali na evropski vlak, potem ko je ta že zdavnaj odpeljal s postaje. A nam je uspelo. Zelo malo časa smo imeli, da smo implementirali evropsko zakonodajo in obenem pokazali tudi prve rezultate na gospodarskem, socialnem in drugih področjih v državi.”

Sandra Kalniete je v letih po osamosvojitvi Latvije vodila njihovo diplomacijo, za kratek čas je bila tudi evropska komisarka. Pozneje se je spustila tudi v predsedniško tekmo v svoji državi, a je vmes odnehala. Danes kot evropska poslanka deluje predvsem na področju zunanjih zadev Unije. 4-ega maja, ko se v Latviji spominjajo svojega slavnega »da« neodvisnosti, je na svojem Facebooku zapisala: “To je zgodba o pogumu, neustrašnosti in upanju – to je zgodba o nas.


12.09.2016

Axel Hochrein

Ena bolj množičnih prireditev v Evropi to poletje je bila Berlinska parada ponosa. Vsako leto privabi več sto tisoč obiskovalcev in tudi zaradi tega nemška prestolnica že od nekdaj velja za zelo strpno in multikulturno mesto. A tudi v Berlinu so četrti, kjer niso vsi dobrodošli. Evropa osebno gosti enega opaznejših nemških aktivistov za pravice skupnosti LGBT Axla Hochreina.


05.09.2016

Silvana Rodriguez

Pravi, da v svoji državi ne bi nikoli štopala, se sama sprehajala v temi ali se pogovarjala kar z vsakim mimoidočim. “Na primer sprehod pozno zvečer pod mostom, tega v Bogoti ne bi počela. Paziti moraš, kod hodiš in s kom se pogovarjaš.” A zadeve se tudi tam spreminjajo – po podpisu sporazuma z levičarskim gibanjem Farc o dokočni prekinitvi spopadov bodo zadeve šle samo še navzgor, varnost se bo izboljšala, je prepričana Silvana Rodriguez. Kljub temu pa ji Bogota ni ostala v srcu, saj je bila že od malih nog njen cilj Evropa. In tako je zdaj 11-milijonsko Bogoto Silvana zamenjala za 40-krat manjšo Ljubljano. Kaj jo je pripeljalo sem, zakaj so v njeni domovini lepotna tekmovanja sanje skoraj vsake deklice in kako zelo je Kolumbijce zaznamoval kokainski kralj Pablo Escobar, pa v oddaji Evropa, osebno.


20.06.2016

James Charney

Hotel je postati kirurg, a ker – kot sam pravi – ima na rokah deset palcev, se je odločil za psihiatrijo. No, vmes je študiral še angleščino, razmišljal o gastroeterologiji in pediatriji, na koncu pa se je specializiral iz psihiatrije in se zaposlil na oddelku za psihologijo na univerzi Yale. Imel je svojo ordinacijo v New Havnu v zvezni državi Connecticut v Združenih državah Amerike, na Yaleu pa preučuje in poučuje duševne motnje in kako so te prikazane v številnih filmih. Zadnjih nekaj let usklajuje svoje življenje med Italijo in Connecticutom: pol leta namreč preživi v Italiji – tja se je preselil, da bi bil bliže sinu, ki živi v Sloveniji. Zapleteno? Jamesu Charneyju se zdi to najnaravnejša stvar, kar jih je kdaj storil, da bi bil bliže družini.


13.06.2016

Matthijs van Boxsel

Gost tokratne Evrope, osebno! je doktoriral iz človeške neumnosti. Njegov profesor se je celo pošalil, da je neumnost njegova najmočnejša točka. Seveda ne, ker bi bil tako neumen, temveč ker je iz neumnosti naredil resno znanost. Neumnost je po njegovem evolucijska prednost ljudi, vsak je neumen na svoj in unikaten način, le naučiti se moramo, da zaradi neumnosti padamo čim manjkrat in čim manj neumno.


06.06.2016

Petra Nemcova

Vrhunsko manekenko Petro Nemcovo Ljubljana spominja na domačo Prago, čeprav zase ne pravi, da je Čehinja, temveč svetovljanka. Svojo lepoto zna unovčiti. Toda kot priznava, čedalje bolj spoznava, da se svet ne vrti okoli nje oz. okoli ljudi in da smo v vesolju neskončno majhni. Nežen make-up, rahlo poudarjene oči, rožnata šminka, spuščeni dolgi lasje, delujejo kot da se ni z njimi ni veliko ukvarjala, a gre v resnici za skrbno dodelano pričesko. Roza krilo in majica brez rokavov. Črni čevlji z visokimi petami. Petra Nemcova je očarljiva. Njena dobra volja pa je nalezljiva.


30.05.2016

Fernando Fernandes

Gost oddaje Evropa osebno je nekdanji fotomodel, ki je poziral v družbi največjih svetovnih imen modnega sveta. Fernando Fernades je po prometni nesreči postal paraplegik, a se ni predal. Ima svojo televizijsko oddajo o adrenalinskih športih, postal je svetovni prvak v para-kajakaštvu, kot fotomodel podira tabuje o invalidih, ustanovil je institut za pomoč otrokom invalidom – in v Braziliji ostal medijska zvezda.


23.05.2016

Vael Hanuna

V Slovenijo je prišel leta 1988. Takrat, pri osemnajstih letih, je sicer želel ostati v Siriji, kjer je preživel otroštvo, imel prijatelje, vendar družina ni imela izbire. V domovino se ni več vrnil. Bilo bi prenevarno. Danes se Váel Hanuna ukvarja s prevajalstvom in je pred meseci pomagal ob prihodu beguncev v Slovenijo. Med enim od obhodov po šotorih v Dobovi ga je presenetil ženski glas. “Obrnem se in reče – živijo, me ne poznaš? Pove svoje ime in ugotovim, da je moja sestrična. Neverjetno, kako in kje sva se srečala. 28 let se nisva videla!"


16.05.2016

David Cronin

David Cronin je irski novinar, ki se je večino svoje kariere ukvarjal z gospodarstvom in o tem poročal iz Bruslja. Potem pa se je leta 2001 naključno prijavil na izobraževalno ekskurzijo za novinarje v Palestino, bil na novinarski konferenci Ariela Šarona in se v trenutku odločil, da je ljudi, ki poročajo o gospodarstvu dovolj, nikakor pa ni dovolj novinarjev, ki poročajo o bližnjem vzhodu. Danes piše predvsem o projektih, ki jih v okviru »sodelovanja na področju znanosti in raziskav« v Izraelu sofinancira EU, precejšen del te “znanosti” pa se usmerja v razvoj orožja, pravi David. Izrael je praktično del EU, dodaja.


02.05.2016

Sharon Treat

V tokratno Evropo osebno prihaja okoljevarstvenica, ki je videla tudi zelo skrita ameriška pogajalska izhodišča za prostotrgovinski sporazum TTIP. O tem ne sme govoriti, saj bi lahko končala za zapahi, zato nam Sharon Treat ne bo izdala podrobnosti iz dokumentov, ki jih je videla v pisarni FBI-ja. Bo pa z nami delila nekaj odmevnih primerov, ki jih je kot pravnica dobila proti korporacijam, ki uničujejo okolje.


25.04.2016

Domagoj Smoljo

Njegova spletna stran ima v naslovu kar 22 dvojnih v-jev. Morda zato, da ve, kaj bo prvo novinarsko vprašanje, na katerega bo moral odgovarjati. Švicarski sin hrvaških staršev, delujoč nekje med Zürichom in Londonom, je postal bolj javno izpostavljen, ko sta s kolegico na splet spustila programček “Random Darknet Shoper”. Ta na darknetu kupuje naključne predmete, od denarja do ponarejene viagre in drog, ter jih pošilja v izbrano galerijo. S projektom, pravi Domagoj, sta si s kolegico najprej prislužila obisk policije in tožilca, potem pa sta sprožila vrsto vprašanj o odgovornosti, ki nas kmalu čakajo denimo v povezavi z avtomobili brez voznikov ali pa računalniškimi programi, zaradi katerih se sesuvajo borze. Kdo je kriv? Poskušal nam bo povedati Domagoj Smoljo.


18.04.2016

Francisco Lopez, španski umetnik

20 let je predaval biologijo kot profesor na Univerzi v Madridu ter kot gostujoči profesor na različnih univerzah Južne Amerike. Hkrati je vsako leto za nekaj mesecev poniknil in se odpravil na odročen košček našega planeta ter tam snemal avtentične zvoke. Danes je ena svetovno najbolj priznanih figur zvočne in eksperimentalne glasbene scene.


11.04.2016

Frederic Beigbeder

“Naša generacija je odrasla kot generacija razvajenih otrok. Generaciji naših staršev in starih staršev sta potrebovali vsaka svojo svetovno vojno, da sta postali odrasli. Morda je ta nova, s terorizmom umazana doba nastopila, da končno odrastemo tudi mi,” razmišlja francoski pisatelj Frédéric Beigbeder, ki se je v Ljubljani mudil ob nedavnem Knjižnem sejmu. Nekdanji oglaševalec, ki je vso obskurnost kovanja reklam razprostrl med knjižne platnice in s tem zaslovel, je med drugim objavil tudi roman o napadu na newyorška dvojčka, sveže pa je v slovenščino prevedeno njegovo delo Oona in Salinger.


04.04.2016

Leo Reitano

Ne mara deviantnih obveščevalnih služb, Roberta Saviana in pametnih telefonov. Leo Reitano je predsednik italijanskega Združenja za preiskovalno novinarstvo, ki izobražuje o metodah preiskovalnega novinarstva. Poleg tega sodeluje pri nacionalnih in mednarodnih preiskovalnih projektih; na enega je še posebno ponosen – na raziskovalni dokumentarec Toxic Europe, posvečen delovanju nezakonite trgovine z odpadki. Trdi, da je novinarski poklic zelo nevaren, še posebno takrat, ko novinar postane grožnja državnim ustanovam – obveščevalnim službam, vpletenim v nezakonite posle. Slišali ga boste v oddaji Evropa, osebno.


28.03.2016

Michel Khleifi, palestinski režiser

Namesto dela in trpljenja ali boja z oblastjo je Michel Khleifi izbral kulturo. Palestinec je odraščal v Nazaretu, vendar se je zaradi boljšega življenja in študija preselil v Belgijo. Zdaj priznani režiser dokumentarcev o življenju Palestincev. Za svoje delo je bil nagrajen tudi na filmskem festivalu v Cannesu.


21.03.2016

Behrang Azhdari

Gost oddaje Evropa osebno je Iranec Behrang Azhdari. Pri devetnajstih letih je potoval s cirkusom, kasneje koncertiral z iranskim pop zvezdnikom, nastopal na plaži v Indiji, tam pa spoznal usodno Slovenko. Spregovori o življenju in statusu kulturnika pri nas in v Iranu, pa tudi o aktualnih političnih razmerah.


21.03.2016

EO Behrang Azhdari

Behrang Azhdari prihaja iz Irana, že devet let pa živi v Sloveniji. Pri devetnajstih letih je potoval s cirkusom, kasneje koncertiral z iranskim pop zvezdnikom, nastopal na plaži v Indiji, tam pa spoznal usodno Slovenko. Ne razume, zakaj zavračamo begunce, v Iranu jih je namreč okrog tri milijone. Meni, da je rešitev za begunsko krizo prekinitev vojn na Bližnjem vzhodu, brez vmešavanja in posredovanja Amerike. Pravi, da naj najprej poskrbijo za mir na svojih tleh in iz ulic umaknejo orožje. Razlogi za vojne na Bližnjem vzhodu so po njegovem mnenju v medijih prikazani preveč enostransko.


14.03.2016

EO Martina Lorenzetti

Martina Lorenzetti prihaja iz Toskane in človek bi zaradi njenih kulturno-zgodovinskih korenin najprej pomislil, da jo zanima umetnost. Toda ne … Martina je že od malega predana naravoslovju. Z namenom, da bi bilo njeno delo koristno zdravju ljudi, je vpisala študij kemije materialov, pred leti pa jo je projekt Marie-Curie pripeljal v Ljubljano, kjer se v ukvarja z iskanjem anorganskih nanodelcev v hrani. Je vedra, zgovorna Italijanka, ki s celicami in bakterijami pod mikroskopom razvija poseben odnos.


07.03.2016

Ebenezer Parditey

Poročen je s Slovenko, zato nekaj mesecev na letno preživi v Novi Gorici. Ostali del leta živi v Gani, kjer vodi nevladno organizacijo “Embracing hidden talents”, ki čim več ganskim otrokov poskuša omogočiti šolanje. Predvsem pa jih poskuša naučiti tudi tisto, kar so Ebenezerja naučili v panafriškem klubu – črna pamet je enako pametna kot bela pamet. Ljudi je le treba izobraziti, da se postavijo na svoje noge.


29.02.2016

Dominique Gisin

Alpska smučarka Dominique Gisin je olimpijska prvakinja v smuku. 29-letna Švicarka, ki je konec pretekle sezone končala profesionalno športno pot, bi pred leti skoraj postala prva (ženska) pilotka v švicarski vojski, zdaj pa se ukvarja s študijem fizike, je ambasadorka Rdečega križa in pilotira manjša letala.


Stran 16 od 36
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov