Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Gost tokratne Evrope, osebno! je doktoriral iz človeške neumnosti. Njegov profesor se je celo pošalil, da je neumnost njegova najmočnejša točka. Seveda ne, ker bi bil tako neumen, temveč ker je iz neumnosti naredil resno znanost. Neumnost je po njegovem evolucijska prednost ljudi, vsak je neumen na svoj in unikaten način, le naučiti se moramo, da zaradi neumnosti padamo čim manjkrat in čim manj neumno.
Gost tokratne Evrope, osebno! je doktoriral iz človeške neumnosti. Njegov profesor se je celo pošalil, da je neumnost njegova najmočnejša točka. Seveda ne, ker bi bil tako neumen, temveč ker je iz neumnosti naredil resno znanost. Gre za nizozemskega zgodovinarja Matthijsa van Boxsla, ki je pred leti napisal pravo Enciklopedijo neumnosti, pred kratkim prevedeno tudi v slovenščino. “V nizozemščini poznamo več kot 300 besed za najrazličnejše vrste neumnosti. Glavni izraz je “dom”, kar v slovenščini pomeni hiša, dom. Zato se mi vsakič, ko grem v Sloveniji mimo kakšne hiše, na kateri piše dom, nasmejim, češ, “glej, no, glej, hiša neumnosti!””
“Brez neumnosti tudi ljudi ne bi bilo. Do človeka smo poznali živali s samoohranitvenim nagonom, potem pa se je sredi tega pojavilo bitje, ki je lahko ubijalo pripadnike svoje vrste samo zavoljo čudnih predstav o rasi, narodnosti, religiji in tako naprej. To ni bilo več naravno, to je bilo samodestruktivno. Posledično je moralo razviti nekaj novega, da se je lahko zavarovalo pred lastno neumnostjo. In iz teh strategij izhajajo nastavki za civilizacijo.”
Neumnost po besedah van Boxsla pomeni nenamerno samouničenje, sposobnost, da ravnamo v nasprotju s svojimi interesi. Ta dar ima edinole človek. “Neumnost je zatiranje vedenja, tipičen primer za to je kajenje. Veš, da je slabo, a kljub vsemu to počneš. Neumnost torej ni v ne-vedenju, ampak v nekakšni slepi nuji, ki se ji pokoravamo, čeprav vemo, da ni prav. Neumni ljudje so tisti, ki vedo, kaj bi morali storiti, a naredijo nasprotno. Pri njih ni neke refleksije.”
“Bodite karseda barvito in raznovrstno neumni. Naredite iz neumnosti svojo lastno, individualno neumnost. Če padete, poskusite pasti na najbolj sofisticiran način z nasmehom na obrazu in pesmijo v ustih. Bodite kot jaz in naredite neumnost za svojo najmočnejšo točko.”
717 epizod
Predstavljamo čisto navadne nenavadne ljudi. Denimo take, ki se učijo estonščine, ali one, ki redijo severne jelene, med dopustom razvažajo pice v Bruslju.
Gost tokratne Evrope, osebno! je doktoriral iz človeške neumnosti. Njegov profesor se je celo pošalil, da je neumnost njegova najmočnejša točka. Seveda ne, ker bi bil tako neumen, temveč ker je iz neumnosti naredil resno znanost. Neumnost je po njegovem evolucijska prednost ljudi, vsak je neumen na svoj in unikaten način, le naučiti se moramo, da zaradi neumnosti padamo čim manjkrat in čim manj neumno.
Gost tokratne Evrope, osebno! je doktoriral iz človeške neumnosti. Njegov profesor se je celo pošalil, da je neumnost njegova najmočnejša točka. Seveda ne, ker bi bil tako neumen, temveč ker je iz neumnosti naredil resno znanost. Gre za nizozemskega zgodovinarja Matthijsa van Boxsla, ki je pred leti napisal pravo Enciklopedijo neumnosti, pred kratkim prevedeno tudi v slovenščino. “V nizozemščini poznamo več kot 300 besed za najrazličnejše vrste neumnosti. Glavni izraz je “dom”, kar v slovenščini pomeni hiša, dom. Zato se mi vsakič, ko grem v Sloveniji mimo kakšne hiše, na kateri piše dom, nasmejim, češ, “glej, no, glej, hiša neumnosti!””
“Brez neumnosti tudi ljudi ne bi bilo. Do človeka smo poznali živali s samoohranitvenim nagonom, potem pa se je sredi tega pojavilo bitje, ki je lahko ubijalo pripadnike svoje vrste samo zavoljo čudnih predstav o rasi, narodnosti, religiji in tako naprej. To ni bilo več naravno, to je bilo samodestruktivno. Posledično je moralo razviti nekaj novega, da se je lahko zavarovalo pred lastno neumnostjo. In iz teh strategij izhajajo nastavki za civilizacijo.”
Neumnost po besedah van Boxsla pomeni nenamerno samouničenje, sposobnost, da ravnamo v nasprotju s svojimi interesi. Ta dar ima edinole človek. “Neumnost je zatiranje vedenja, tipičen primer za to je kajenje. Veš, da je slabo, a kljub vsemu to počneš. Neumnost torej ni v ne-vedenju, ampak v nekakšni slepi nuji, ki se ji pokoravamo, čeprav vemo, da ni prav. Neumni ljudje so tisti, ki vedo, kaj bi morali storiti, a naredijo nasprotno. Pri njih ni neke refleksije.”
“Bodite karseda barvito in raznovrstno neumni. Naredite iz neumnosti svojo lastno, individualno neumnost. Če padete, poskusite pasti na najbolj sofisticiran način z nasmehom na obrazu in pesmijo v ustih. Bodite kot jaz in naredite neumnost za svojo najmočnejšo točko.”
Gabriela-Mihaela Buzoianu je prišla v Ljubljano na trimesečno prakso, zdaj je tukaj že več kot 5 let. Nekdanja študentka novinarstva zdaj dela v logistiki, pri nas pa predvsem pogreša nekoliko romanskega temperamenta.
Annie Millan-Gračner je mlada Venezuelka, po izobrazbi zdravnica, ki se je pred dvema letoma in pol poročila s Slovencem in se preselila v Slovenijo.
Za Skandinavce in Nordijce velja, da so zadržani ljudje. Tudi redkobesedni, kar pa za našega gosta ne moremo trditi. Našega gosta je v Slovenijo pripeljalo trenersko delo.Finec Raimo Summanen je namreč trener hokejistov Olimpije.
Rosi Grillmair, mlada avstrijska umetnica, v odnosu med človekom in umetno inteligenco zaznava omejenost človeške domišljije.
Marina Martensson, simpatična pegasta kodrolaska, je v domovini svoje mame našla mir in vnovič glasbeno zaživela.
Ukaleq Slettemark je biatlonka, ki prihaja z Grenlandije. S tistimi, ki mislijo, da ljudje tam živijo v iglujih se rada pošali, da živi v dvonadstropnem igluju s centralnim ogrevanjem in garažo.
Mohamed al Burai je palestinski begunec. V Slovenijo je prišel pred dvema letoma, pred slabim letom mu je Slovenija podelila azil.
Stefan Gunnarsson je vodja trženja na islandski nogometni zvezi in tvorec islandskega nogometnega čudeža.
Jon Lee Anderson je v svoji bogati novinarski karieri kot dolgoletni dopisnik poročal s številnih vojnih območij na Bližnjem vzhodu in v Afriki, prav posebno ljubezen pa čuti do Latinske Amerike.
Jaume Subirana je pisatelj in profesor književnosti iz Barcelone, je strasten zagovornik katalonske kulture, neposreden kritik Španije, a hkrati samostojne države ne vidi kot edine možnosti.
Sašo Niskač se je večkrat selil med različnimi evropskimi mesti in državami ter v Sloveniji deluje kot svobodni umetnik. Producira in organizira festival evropskih kratkih filmov Europanorama.
Nekdanji marinec iz Puščavskega viharja Matt Hamlin že štiri leta živi v Ljubljani, kjer mesi tudi sladko pecivo po receptih svoje babice iz Arizone.
Katja Aleksandra Mežek je pravnica. Kalifornijo je pred nekaj meseci zamenjala za Kranj. Zakaj je navdušena nad življenjem v Sloveniji, kako svetuje podjetjem in kaj ji je najbolj všeč pri očetovi glasbi?
Gledališki in filmski igralec, režiser in producent Vasilis Kukalani se je rodil v Kölnu v Nemčiji, očetu iz Irana in materi iz Grčije. Pri ustvarjanju se napaja s humanizmom, ki je zanj nekaj najbolj osnovnega. Dejstvo.
V poslušanje ponovno ponujamo pogovor s Paymanom Qasimianom, ki je moral dvakrat pobegniti iz Irana. Prvič je zatočišče našel v Združenih državah Amerike, zdaj pa živi v Mariboru, kjer dela in se ukvarja z gledališčem.
Kanadčan Yves Langlois se je s kolesom odpravil okoli sveta, zdaj pa je “ujet” v Ljubljani .
Damir Imamović je bosansko-hercegovski pionir novega vala sevdaha. Doštudiral je filozofijo, a se posvetil glasbi. Prvo sevdalinko je odpel na zabavi, ko ga je nekdo izzval, rekoč: saj si vendar iz glasbene družine.
Od kuratorke v muzeju do Kickstarterjeve direktorice za področje dizajna in tehnologije.
Simon Chang je tajvansko-slovenski fotograf, ki ravno te dni razstavlja v ljubljanski Galeriji Fotografija, čeprav je beseda "razstavlja" v teh razmerah nekoliko nerodna. Je pa naš gost vajen izrednih razmer, kar ne nazadnje izpričuje prav omenjena fotografska razstava "Pastirji in klavnica", v kateri Simon predstavlja dve lokaciji, ki ju je obiskal v Kurdistanu v letih 2018 in 2019 – klavnico in psihiatrično bolničnico. Razstava je na nek način nadaljevanje njegovega spremljanja migrantskega vala skozi Slovenijo leta 2015, ko je bil na meji kot fotoreporter, pa tudi prostovoljec.
Johannes Tralla je novinar več kot 10 let. Vodi osrednja dnevna poročila, tedensko pripravlja zunanjepolitično oddajo ter pogovorno oddajo, v kateri gosti politike, gospodarstvenike. Šest let je bil bruseljski dopisnik.
Neveljaven email naslov