Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Lamija Adži Bašar je več kot dve leti trpela v ujetništvu Islamske države. Avgusta leta 2014 so bojevniki te skrajne skupine v njeni vasi Kočo pobili moške, ženske pa ugrabili. Lamija je bila tedaj stara 15 let. Letos aprila ji je uspelo pobegniti, med begom je bila huje poškodovana v eksploziji mine. Ko pripoveduje svojo zgodbo, težko najde besede. Toda svojo pretresljivo usodo deli s svetovno javnostjo zato, da bi pomagala okoli 3.000 ženskam, ki so tako kot ona pripadnice jazidske manjšine in ki jih borci Islamske države še vedno zlorabljajo.
Pred dnevi je za svoja prizadevanja prejela Saharovovo nagrado za svobodo misli in bila tudi gostja Vala 202.
Lamija Adži Bašar je več kot dve leti trpela v ujetništvu Islamske države. Avgusta leta 2014 so bojevniki te skrajne skupine v njeni vasi Kočo pobili moške, ženske pa ugrabili. Lamija je bila tedaj stara 15 let. “Nimam vesti o svojih sorodnikih in znancih, o svoji mami, mojih stricih in tetah, že dve leti in pol nobenih novic.”
Aprila letos ji je uspelo pobegniti, med begom je bila huje poškodovana v eksploziji mine. Ko pripoveduje svojo zgodbo, težko najde besede. Toda svojo pretresljivo usodo deli s svetovno javnostjo zato, da bi pomagala okoli 3.000 ženskam, ki so tako kot ona pripadnice jazidske manjšine in ki jih borci Islamske države še vedno zlorabljajo. Jazidi so etnična in verska skupnost, njihova vera je mešanica krščanstva, islama in starodavnega perzijskega zoroastrizma.
“Za vse bojevnike Islamske države, ki so me imeli v ujetništvu, lahko rečem, da niso ljudje. Z nami so ravnali kot z živalmi, kot z zvermi. Preprodajali so nas, tudi ženske z otroki.”
Pred dnevi je Lamija Adži Bašar skupaj z Nadio Murad za svoja prizadevanja dobila nagrado Saharova za svobodo misli. “Z Nadio se nisva izpostavili le zato, ker sva bili sami žrtvi, ampak zato, ker je tudi po dveh letih in pol še vedno veliko najinih ljudi v suženjstvu, najine prijateljice, sošolke in sosede so žrtve posilstev. Zato sem postala glas žrtev, za tiste, ki na svoje trpljenje ne morejo opozoriti sami.”
“Ja, vsak dan se borim, toda to zame ni breme. Prav nasprotno. Zame to, da sem utrujena, nima pomena.”
Ko govori svojo zgodbo, je ne govori zase, temveč tudi za vse, ki še trpijo. “Da se ti zločini ne bi ponovili ali da se ne bi zgodilo, da bi se pojavile še druge ekstremne skupine, ki svojo dejavnost utemeljujejo z vero.”
“Pred tem nisem poznala zunanjega sveta. Ko sem dobila nagrado, sem čutila še večjo odgovornost. Ja, mislim, da sem srečna.”
720 epizod
Predstavljamo čisto navadne nenavadne ljudi. Denimo take, ki se učijo estonščine, ali one, ki redijo severne jelene, med dopustom razvažajo pice v Bruslju.
Lamija Adži Bašar je več kot dve leti trpela v ujetništvu Islamske države. Avgusta leta 2014 so bojevniki te skrajne skupine v njeni vasi Kočo pobili moške, ženske pa ugrabili. Lamija je bila tedaj stara 15 let. Letos aprila ji je uspelo pobegniti, med begom je bila huje poškodovana v eksploziji mine. Ko pripoveduje svojo zgodbo, težko najde besede. Toda svojo pretresljivo usodo deli s svetovno javnostjo zato, da bi pomagala okoli 3.000 ženskam, ki so tako kot ona pripadnice jazidske manjšine in ki jih borci Islamske države še vedno zlorabljajo.
Pred dnevi je za svoja prizadevanja prejela Saharovovo nagrado za svobodo misli in bila tudi gostja Vala 202.
Lamija Adži Bašar je več kot dve leti trpela v ujetništvu Islamske države. Avgusta leta 2014 so bojevniki te skrajne skupine v njeni vasi Kočo pobili moške, ženske pa ugrabili. Lamija je bila tedaj stara 15 let. “Nimam vesti o svojih sorodnikih in znancih, o svoji mami, mojih stricih in tetah, že dve leti in pol nobenih novic.”
Aprila letos ji je uspelo pobegniti, med begom je bila huje poškodovana v eksploziji mine. Ko pripoveduje svojo zgodbo, težko najde besede. Toda svojo pretresljivo usodo deli s svetovno javnostjo zato, da bi pomagala okoli 3.000 ženskam, ki so tako kot ona pripadnice jazidske manjšine in ki jih borci Islamske države še vedno zlorabljajo. Jazidi so etnična in verska skupnost, njihova vera je mešanica krščanstva, islama in starodavnega perzijskega zoroastrizma.
“Za vse bojevnike Islamske države, ki so me imeli v ujetništvu, lahko rečem, da niso ljudje. Z nami so ravnali kot z živalmi, kot z zvermi. Preprodajali so nas, tudi ženske z otroki.”
Pred dnevi je Lamija Adži Bašar skupaj z Nadio Murad za svoja prizadevanja dobila nagrado Saharova za svobodo misli. “Z Nadio se nisva izpostavili le zato, ker sva bili sami žrtvi, ampak zato, ker je tudi po dveh letih in pol še vedno veliko najinih ljudi v suženjstvu, najine prijateljice, sošolke in sosede so žrtve posilstev. Zato sem postala glas žrtev, za tiste, ki na svoje trpljenje ne morejo opozoriti sami.”
“Ja, vsak dan se borim, toda to zame ni breme. Prav nasprotno. Zame to, da sem utrujena, nima pomena.”
Ko govori svojo zgodbo, je ne govori zase, temveč tudi za vse, ki še trpijo. “Da se ti zločini ne bi ponovili ali da se ne bi zgodilo, da bi se pojavile še druge ekstremne skupine, ki svojo dejavnost utemeljujejo z vero.”
“Pred tem nisem poznala zunanjega sveta. Ko sem dobila nagrado, sem čutila še večjo odgovornost. Ja, mislim, da sem srečna.”
Nemec Mario Dieringer je zajemal življenje z veliko mavrično žlico, dokler ga različne okoliščine niso potisnile na dno. Razmišljal je o tem, da bi si vzel življenje. Pravočasna psihoterapevtska pomoč in želja po življenju sta ga prignali do tega, da danes skupaj s svojim psom Tyrion hodi po svetu, sadi drevesa spomina na žrtve samomora in na podlagi svojih izkušenj ljudi ozavešča o duševnem zdravju.
Irene in Antoine Kaufmann sta leta 2017 prevzela posest z vinogradi v vinogradniškem mestecu Aesch, ki je od Basla odmaknjeno slabe pol ure vožnje. Novo obdobje se je začelo z njunim prihodom, saj so iz vinogradništva na količino prešli na vinogradništvo v kakovosti. In se osredotočili na pridelavo organskih in biodinamičnih vin. Leta 2019 so se preimenovali v klet Klus177. Po dolini in imenu ceste, kjer so vinogradi in njihova domačija.
Latvijski glasbenik in komik Ralfs Eilands je glasen kritik ruskega režima.
Katherine Dunn je okoljska novinarka, trenutno urednica Oxfordove mreže za okoljsko novinarstvo, kjer se sprašujejo, kako poročati o okoljski krizi, kje iskati vire, in kakšna je povezava med pandemijo, vojno in okoljem.
Filip Mrvelj je svetovno znani ulični slikar iz Slavonskega Broda, ki se je pred leti vpisal tudi v Guinessovo knjigo rekordov.
Kate Wagner je ameriška novinarka in pisateljica, ki se je navdušila nad kolesarstvom in Slovenijo.
Med letoma 2003 in 2009 je bil Thierry Vissol svetovalec Evropske komisije o avdiovizualni politiki, kljub več kot 30-letni karieri svoje funkcije ni nikoli razumel strogo uradniško.
Sogovornik je v mladosti na srednjih valovih poslušal Radio Slovenija, ki se ga je slišalo tudi v Stuttgartu. Takrat se je odločil, da bo delal na radiu.
David Fricker je na ukrajinsko-madžarsko mejo pripeljal avtobus s tri tisoč plišastimi igračkami, ki jih na železniški postaji deli med ukrajinske otroke.
Klaus Unterberger v Avstriji, pa tudi širše, velja za velikana javnih medijev, saj praktično svojo celotno kariero dela na avstrijski javni radioteleviziji ORF.
Matthew Caruana Galizia je malteški novinar, sin umorjene Daphne Caruana Galzia.
"Želimo si ostati v svoji državi in govoriti svoj jezik kot del Evropske unije," pravi tolmačka in kulturnica Kateryna Rietz-Rakul.
Okoljevarstvenik, raziskovalec, aktivist, fotograf potuje po naši modri krogli in dokumentira posledice podnebnih sprememb, ki se po njegovem najbolj očitno kažejo na izginjajočih ledenikih.
Režiserka Eliza Kubarska je v enem svojih dokumentarnih filmov v ospredje postavila družino Šerpe Ngada in to, kako tam gledajo na ekstremne alpinistične odprave.
Islandski filmski in gledališki igralec Hilmir Snær Guðnason o tem, zakaj na Islandiji ni nujno, da imajo pravljice srečen konec, o podnebnih spremembah, in o filmu Jagnje.
Alpski smučar Aksel Lund Svindal, najstarejši smukaški zmagovalec v zgodovini olimpijskih iger, o uspešni karieri, številnih poškodbah, razlogih za upokojitev in športnih vrednotah, ki so pomembne za svet.
Avstralski umetnik Colin Black se je povsem posvetil zvoku. O Ljubljani pred Parizom, dojemanju njegovega dela in mednarodnih nagradah.
Deskar na snegu Jasey Jay Anderson: Ker si vedno praviš, da lahko nekaj dosežeš, a zato ni nobenega zagotovila, dokler ne poskusiš.
Neveljaven email naslov