Marta Rojnik je v Slovenijo je prišla iz venezuelskih Andov, iz Méride, mesta, ki je po velikosti primerljivo z Ljubljano. Na tamkajšnji andski univerzi končuje študij gozdarstva, v Ljubljani pa je na intenzivnem tečaju slovenščine. Kot delno izdaja priimek Rojnik njen oče izvira iz Slovenije, a doma nikoli niso govorili slovensko. Pravzaprav je Slovenija niti ni zanimala, do lani, ko so delali družinsko drevo. Takrat je videla, da ima pravzaprav pol svojih korenin v Sloveniji, zato si je zaželela, da bi deželo spoznala in osvojila tudi jezik.

"Klobase, zelje ... Seveda poznam to hrano, saj jo je pogosto pripravljala moja babica."

Marta Rojnik je v Slovenijo prišla iz venezuelskih Andov, iz Meride, mesta, ki je po velikosti primerljivo z Ljubljano. Na tamkajšnji andski univerzi končuje študij gozdarstva, v Ljubljani pa je na intenzivnem tečaju slovenščine. Kot delno izdaja priimek Rojnik, je njen oče po rodu iz Slovenije, a doma nikoli niso govorili slovensko. Pravzaprav je Slovenija niti ni zanimala, do lani, ko so delali družinsko drevo. Takrat je videla, da ima pravzaprav polovico svojih korenin v Sloveniji, zato si je zaželela, da bi spoznala deželo in osvojila tudi jezik.

“Slovenščina je zame težka zato, ker je čisto nekaj novega. Ker je slovanski jezik, je tudi izgovarjava zelo drugačna. Ampak mi je všeč.”

V Venezueli je na fakulteti za gozdarstvo imela profesorja Slovenca: “Priimek mi je zdajle ušel iz glave. Bil je prijatelj mojega dedka, spoznala sta se še v Caracasu, ko sta bila mlada. Dobro je govoril slovensko, no, poleg njega pa v Meridi ni bilo Slovencev.”

Tukaj je tako predvsem zaradi tečaja slovenščine za tujce, ki ga organizirajo na ljubljanski filozofski fakulteti, Marta pa je dobila štipendijo za Slovence po svetu, s čimer si financira nekajmesečno bivanje pri nas. Mimogrede – z izobrazbo, ki jo bo kmalu imela, bi v Venezueli zaslužila približno sto dolarjev na mesec.

Slovenija je bolj mirna in varna

“Če primerjam, je največja razlika v mirnosti in varnosti. V zadnjih treh letih se je varnostno stanje izjemno poslabšalo, kriminala je veliko več, kot ga je bilo. Človek ne more biti miren, ko hodi po ulici, čutiti je stalno napetost.“

Cene v Venezueli so primerljive z evropskimi. Z izjemo nafte, s katero za dober dolar napolnite cel rezervoar, a nafte se pač ne da jesti.

Klobase in zelje je jedla že v Venezueli

Pravi, da je hrana v Sloveniji zelo drugačna zaradi podnebja: “Klobase, zelje … Seveda poznam to hrano, saj jo je pogosto pripravljala moja babica, a je bila zaradi sestavin, ki smo jih imeli na voljo v Venezueli, vseeno drugačna. Naša tipična venezuelska prehrana je arepa, to je jed, ki je narejena iz koruze. Jemo jo za zajtrk, kosilo in večerjo. No, to pogrešam tukaj.”