Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Slovenska Venezuelka, ki bi rada postala venezuelska Slovenka

10.04.2017

Marta Rojnik je v Slovenijo je prišla iz venezuelskih Andov, iz Méride, mesta, ki je po velikosti primerljivo z Ljubljano. Na tamkajšnji andski univerzi končuje študij gozdarstva, v Ljubljani pa je na intenzivnem tečaju slovenščine. Kot delno izdaja priimek Rojnik njen oče izvira iz Slovenije, a doma nikoli niso govorili slovensko. Pravzaprav je Slovenija niti ni zanimala, do lani, ko so delali družinsko drevo. Takrat je videla, da ima pravzaprav pol svojih korenin v Sloveniji, zato si je zaželela, da bi deželo spoznala in osvojila tudi jezik.

"Klobase, zelje ... Seveda poznam to hrano, saj jo je pogosto pripravljala moja babica."

Marta Rojnik je v Slovenijo prišla iz venezuelskih Andov, iz Meride, mesta, ki je po velikosti primerljivo z Ljubljano. Na tamkajšnji andski univerzi končuje študij gozdarstva, v Ljubljani pa je na intenzivnem tečaju slovenščine. Kot delno izdaja priimek Rojnik, je njen oče po rodu iz Slovenije, a doma nikoli niso govorili slovensko. Pravzaprav je Slovenija niti ni zanimala, do lani, ko so delali družinsko drevo. Takrat je videla, da ima pravzaprav polovico svojih korenin v Sloveniji, zato si je zaželela, da bi spoznala deželo in osvojila tudi jezik.

Slovenščina je zame težka zato, ker je čisto nekaj novega. Ker je slovanski jezik, je tudi izgovarjava zelo drugačna. Ampak mi je všeč.”

V Venezueli je na fakulteti za gozdarstvo imela profesorja Slovenca: “Priimek mi je zdajle ušel iz glave. Bil je prijatelj mojega dedka, spoznala sta se še v Caracasu, ko sta bila mlada. Dobro je govoril slovensko, no, poleg njega pa v Meridi ni bilo Slovencev.”

Tukaj je tako predvsem zaradi tečaja slovenščine za tujce, ki ga organizirajo na ljubljanski filozofski fakulteti, Marta pa je dobila štipendijo za Slovence po svetu, s čimer si financira nekajmesečno bivanje pri nas. Mimogrede – z izobrazbo, ki jo bo kmalu imela, bi v Venezueli zaslužila približno sto dolarjev na mesec.

Slovenija je bolj mirna in varna

Če primerjam, je največja razlika v mirnosti in varnosti. V zadnjih treh letih se je varnostno stanje izjemno poslabšalo, kriminala je veliko več, kot ga je bilo. Človek ne more biti miren, ko hodi po ulici, čutiti je stalno napetost.

Cene v Venezueli so primerljive z evropskimi. Z izjemo nafte, s katero za dober dolar napolnite cel rezervoar, a nafte se pač ne da jesti.

Klobase in zelje je jedla že v Venezueli

Pravi, da je hrana v Sloveniji zelo drugačna zaradi podnebja: “Klobase, zelje … Seveda poznam to hrano, saj jo je pogosto pripravljala moja babica, a je bila zaradi sestavin, ki smo jih imeli na voljo v Venezueli, vseeno drugačna. Naša tipična venezuelska prehrana je arepa, to je jed, ki je narejena iz koruze. Jemo jo za zajtrk, kosilo in večerjo. No, to pogrešam tukaj.”

 


Evropa osebno

721 epizod


Predstavljamo čisto navadne nenavadne ljudi. Denimo take, ki se učijo estonščine, ali one, ki redijo severne jelene, med dopustom razvažajo pice v Bruslju.

Slovenska Venezuelka, ki bi rada postala venezuelska Slovenka

10.04.2017

Marta Rojnik je v Slovenijo je prišla iz venezuelskih Andov, iz Méride, mesta, ki je po velikosti primerljivo z Ljubljano. Na tamkajšnji andski univerzi končuje študij gozdarstva, v Ljubljani pa je na intenzivnem tečaju slovenščine. Kot delno izdaja priimek Rojnik njen oče izvira iz Slovenije, a doma nikoli niso govorili slovensko. Pravzaprav je Slovenija niti ni zanimala, do lani, ko so delali družinsko drevo. Takrat je videla, da ima pravzaprav pol svojih korenin v Sloveniji, zato si je zaželela, da bi deželo spoznala in osvojila tudi jezik.

"Klobase, zelje ... Seveda poznam to hrano, saj jo je pogosto pripravljala moja babica."

Marta Rojnik je v Slovenijo prišla iz venezuelskih Andov, iz Meride, mesta, ki je po velikosti primerljivo z Ljubljano. Na tamkajšnji andski univerzi končuje študij gozdarstva, v Ljubljani pa je na intenzivnem tečaju slovenščine. Kot delno izdaja priimek Rojnik, je njen oče po rodu iz Slovenije, a doma nikoli niso govorili slovensko. Pravzaprav je Slovenija niti ni zanimala, do lani, ko so delali družinsko drevo. Takrat je videla, da ima pravzaprav polovico svojih korenin v Sloveniji, zato si je zaželela, da bi spoznala deželo in osvojila tudi jezik.

Slovenščina je zame težka zato, ker je čisto nekaj novega. Ker je slovanski jezik, je tudi izgovarjava zelo drugačna. Ampak mi je všeč.”

V Venezueli je na fakulteti za gozdarstvo imela profesorja Slovenca: “Priimek mi je zdajle ušel iz glave. Bil je prijatelj mojega dedka, spoznala sta se še v Caracasu, ko sta bila mlada. Dobro je govoril slovensko, no, poleg njega pa v Meridi ni bilo Slovencev.”

Tukaj je tako predvsem zaradi tečaja slovenščine za tujce, ki ga organizirajo na ljubljanski filozofski fakulteti, Marta pa je dobila štipendijo za Slovence po svetu, s čimer si financira nekajmesečno bivanje pri nas. Mimogrede – z izobrazbo, ki jo bo kmalu imela, bi v Venezueli zaslužila približno sto dolarjev na mesec.

Slovenija je bolj mirna in varna

Če primerjam, je največja razlika v mirnosti in varnosti. V zadnjih treh letih se je varnostno stanje izjemno poslabšalo, kriminala je veliko več, kot ga je bilo. Človek ne more biti miren, ko hodi po ulici, čutiti je stalno napetost.

Cene v Venezueli so primerljive z evropskimi. Z izjemo nafte, s katero za dober dolar napolnite cel rezervoar, a nafte se pač ne da jesti.

Klobase in zelje je jedla že v Venezueli

Pravi, da je hrana v Sloveniji zelo drugačna zaradi podnebja: “Klobase, zelje … Seveda poznam to hrano, saj jo je pogosto pripravljala moja babica, a je bila zaradi sestavin, ki smo jih imeli na voljo v Venezueli, vseeno drugačna. Naša tipična venezuelska prehrana je arepa, to je jed, ki je narejena iz koruze. Jemo jo za zajtrk, kosilo in večerjo. No, to pogrešam tukaj.”

 


28.03.2012

Anatolij Rižov, 29-letnik iz vasi Straški, 70 kilometrov oddaljene od Černobila v Ukrajini

Predstavljamo čisto navadne nenavadne ljudi. Denimo take, ki se učijo estonščine, ali one, ki redijo severne jelene, med dopustom razvažajo pice v Bruslju.


21.03.2012

David Heredero Zorzo

Predstavljamo čisto navadne nenavadne ljudi. Denimo take, ki se učijo estonščine, ali one, ki redijo severne jelene, med dopustom razvažajo pice v Bruslju.


14.03.2012

Joseph Rakotorahalahy, Slovenec z Madagaskarja

Predstavljamo čisto navadne nenavadne ljudi. Denimo take, ki se učijo estonščine, ali one, ki redijo severne jelene, med dopustom razvažajo pice v Bruslju.


07.03.2012

Jorge Luis Sierra Duharte - Quinny, učitelj Salse (in vsega, pri čemer migate)

Predstavljamo čisto navadne nenavadne ljudi. Denimo take, ki se učijo estonščine, ali one, ki redijo severne jelene, med dopustom razvažajo pice v Bruslju.


29.02.2012

Yuji Miyata, svetovni popotnik, glasnik miru in okoljevarstvenik

Predstavljamo čisto navadne nenavadne ljudi. Denimo take, ki se učijo estonščine, ali one, ki redijo severne jelene, med dopustom razvažajo pice v Bruslju.


22.02.2012

Margerita Issaeva, ruska baletna pedagoginja

Predstavljamo čisto navadne nenavadne ljudi. Denimo take, ki se učijo estonščine, ali one, ki redijo severne jelene, med dopustom razvažajo pice v Bruslju.


15.02.2012

Muhammad Saleh, begunec iz Somalije

Predstavljamo čisto navadne nenavadne ljudi. Denimo take, ki se učijo estonščine, ali one, ki redijo severne jelene, med dopustom razvažajo pice v Bruslju.


08.02.2012

Wei Jingsheng. Kitajski oporečnik, ki je bil kar sedemkrat nominiran za Nobelovo nagrado za mir, zaradi svojih proti režimskih prizadevanj že nekaj let živi v ameriški prestolnici...

Predstavljamo čisto navadne nenavadne ljudi. Denimo take, ki se učijo estonščine, ali one, ki redijo severne jelene, med dopustom razvažajo pice v Bruslju.


01.02.2012

Natalia Bestemianova, vrhunska mojstrica umetnostnega drsanja

Predstavljamo čisto navadne nenavadne ljudi. Denimo take, ki se učijo estonščine, ali one, ki redijo severne jelene, med dopustom razvažajo pice v Bruslju.


25.01.2012

Chiharu Nakashima in Cveto Podlogar - Japonka in Slovenec sta se pred 20 leti spoznala na smučišču. Združila sta hobi in posel . . .

Predstavljamo čisto navadne nenavadne ljudi. Denimo take, ki se učijo estonščine, ali one, ki redijo severne jelene, med dopustom razvažajo pice v Bruslju.


18.01.2012

Alastair Humpreys - eden od desetih kandidatov za pustolovca leta po izboru revije National Geographic in eden od štirih fantov slovensko-britanske ekipe Transatlantik 2012.

Predstavljamo čisto navadne nenavadne ljudi. Denimo take, ki se učijo estonščine, ali one, ki redijo severne jelene, med dopustom razvažajo pice v Bruslju.


11.01.2012

Zineb El Rhazoui, maroška pisateljica, novinarka in borka za človekove pravice

Predstavljamo čisto navadne nenavadne ljudi. Denimo take, ki se učijo estonščine, ali one, ki redijo severne jelene, med dopustom razvažajo pice v Bruslju.


04.01.2012

Wimme Saari - zvezda joika

Predstavljamo čisto navadne nenavadne ljudi. Denimo take, ki se učijo estonščine, ali one, ki redijo severne jelene, med dopustom razvažajo pice v Bruslju.


28.12.2011

Max Andersson, švedski stripar in animator

Predstavljamo čisto navadne nenavadne ljudi. Denimo take, ki se učijo estonščine, ali one, ki redijo severne jelene, med dopustom razvažajo pice v Bruslju.


14.12.2011

Nneka Egbuna - zgodba diplomirane antropologinje in dekleta, ki v svojih pesmih brez dlake na jeziku kritizira tako stanje v Nigeriji kot drugje po svetu.

Predstavljamo čisto navadne nenavadne ljudi. Denimo take, ki se učijo estonščine, ali one, ki redijo severne jelene, med dopustom razvažajo pice v Bruslju.


07.12.2011

Ali Novruzov, bloger, aktivist iz Azerbajdžana

Predstavljamo čisto navadne nenavadne ljudi. Denimo take, ki se učijo estonščine, ali one, ki redijo severne jelene, med dopustom razvažajo pice v Bruslju.


30.11.2011

Abubakar Hassan Ma'ow, eden od desetih afriških beguncev, za katere je Slovenija obljubila, da bo poskrbela za njihovo integracijo in jim poiskala delo...

Predstavljamo čisto navadne nenavadne ljudi. Denimo take, ki se učijo estonščine, ali one, ki redijo severne jelene, med dopustom razvažajo pice v Bruslju.


23.11.2011

Krister Inde, švedski terapevt za slabovidne

Predstavljamo čisto navadne nenavadne ljudi. Denimo take, ki se učijo estonščine, ali one, ki redijo severne jelene, med dopustom razvažajo pice v Bruslju.


16.11.2011

Naoki Nakayama. Naoki živi v Tokiu in govori slovensko! 21-letni Japonec študira slovanske jezike, lani pa je leto dni preživel v Ljubljani.

Predstavljamo čisto navadne nenavadne ljudi. Denimo take, ki se učijo estonščine, ali one, ki redijo severne jelene, med dopustom razvažajo pice v Bruslju.


09.11.2011

Veljko Barbieri - hrvaški književnik in gastronom

Predstavljamo čisto navadne nenavadne ljudi. Denimo take, ki se učijo estonščine, ali one, ki redijo severne jelene, med dopustom razvažajo pice v Bruslju.


Stran 26 od 37
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov