Njegove otroške knjige so prevedene v 28 jezikov, sam jih tudi ilustrira. Pravzaprav je bil najprej ilustrator, potem je po spletu okoliščin – ker se je nekemu tajskemu založniku zlagal, da tudi piše – začel svoje ilustracije zares opremljati še z zgodbami. No, še prej je hodil v šolo za mlade nadarjene glasbenike, ker se je mami zdelo, da bi lahko bil tudi njen sin Robertino Loretti. Danes je 62 letni izjemno prijeten gospod odličen ambasador Litve in njene kulture, ki rad pove, da kakšne sovjeto-nostalgije nima. Prej sovjeto-alergijo. Tudi zato, ker je njegov študij na likovni akademiji v Vilni trajal več desetletij, končal pa ga je šele, ko se je v Litvi končala sovjetska doba. Med študijem so ga namreč zaradi “slabih ocen” (kot so ubesedili njegovo simpatiziranje s hipijevsko kulturo), izključili iz akademije.

Če nisi ustvarjalen, si dolgočasen najprej sebi, potem pa še drugim

Kęstutis Kasparavičius je litovski ilustrator, slikar in otroški pisatelj. Njegove otroške knjige so prevedene v 28 jezikov, sam jih tudi ilustrira. 

Digitalne knjige ne bodo povozile običajnih, tiskanih

“Povem pa lahko zanimiv in poveden primer: pred kakšnim letom je v Združenem kraljestvu število prodanih vinilnih plošč prvič preseglo število prodanih zgoščenk. Verjetno podobno velja tudi za literaturo. En del bralcev bo seveda ostal na elektronskih knjigah, prihodnost tiskane knjige pa se mi tudi zdi svetla in stabilna.”

Pred nekaj leti se je morda zdelo, da bodo elektronske knjige povozile običajne, tiskane; zdaj se je to razmerje ustalilo.

Sam je sicer kar intenziven uporabnik spleta in družabnih omrežij, že pred leti je v digitalni obliki izšla tudi njegova prva slikanica Jagodni dan. “Jagodni dan je izšel ravno v času, ko smo bili sredi tega porasta digitalnih knjig. Projekt pa nekako ni uspel. Verjetno tudi zaradi manjšega trga, ker je bila knjižica izdana v litovščini.”

Litovci berejo veliko več, kot se bere pri nas

Litovski knjižni in jezikovni trg sta le za malenkost večja od slovenskega. Pravi pa naš sogovornik, da Litovci berejo veliko več, kot beremo tukaj. V nekem intervjuju na Hrvaškem je tako v šali povedal, da bi nam morali v tem delu Evrope “pokvariti vreme”, da bi brali več.

Želja po ustvarjalnosti

Recepta, kako dobiti pozornost otrok, nima. “Različni načini so, sam se vedno izogibam moraliziranju in preveč direktnemu nagovarjanju. Sporočila, ki jih hočem posredovati otrokom, napišem tako, da tega niti ne zaznajo kot sporočilo.” Otrokom skuša prenesti predvsem željo po ustvarjalnosti in razvijanju domišljije.