Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Olga Mancevič

29.05.2017

Pred 26-imi leti sta z možem Dimitrijem, cenjenim plavalnim strokovnjakom, v Lado Samaro stlačila najbolj potrebne stvari za življenje, na zadnja sedeža posadila majhna sinova in se iz glavnega mesta Belorusije odpeljala v Maribor. Ampak samo za eno leto, je mislila Olga Mancevič, nekdanja svetovna prvakinja v ritmični gimnastiki. To eno leto še vedno traja in družina je v Sloveniji zdaj doma.

Olga Mancevič je nekdanja svetovna prvakinja v ritmični gimnastiki, ki je z družino leta 1991 prišla iz Belorusije v Slovenijo

Če bi bile razmere v domovini Olge Mancevič takrat drugačne, se za ta velik korak z možem Dimitrijem, cenjenim plavalnim strokovnjakom, dolgoletnim trenerjem Petra Mankoča, seveda ne bi odločila. Najprej je živela v Mariboru, potem se je družina preselila v Ljubljano, Olga pa je tudi pri nas nadaljevala trenersko delo in še vedno svoje bogato znanje prenaša na nove generacije telovadk.

V času Sovjetske zveze je bila Olga med najboljšimi tekmovalkami v ritmični gimnastiki, pri 14 letih se je prebila v mladinsko reprezentanco, potem pa uspešno preskočila še v člansko vrsto. Leta 1977 je z ekipo postala svetovna prvakinja. Takrat, ko je bilo v Sovjetski zvezi približno 300 milijonov ljudi, je bil velik uspeh že to, da je telovadka postala reprezentantka.

“Tekmovalke so takrat trenirale zelo veliko. Še vedno veliko trenirajo. A zgodbe, da so jih vzeli staršem, so prenapihnjene.”

Po uspešni športni poti, ob kateri je pridno obiskovala tudi šole, je Olga dobila službo trenerke v Minsku, mož Dimitrij je bil v vrhu plavalne stroke in deloval pretežno v Moskvi, družina je živela srečno življenje. A Dimitrij je vedel nekaj več, čeprav tega ni delil z Olgo, razlog, zakaj naj bi se družina preselila v Jugoslavijo, je zavil v zgodbo o novih izzivih in pomoči plavanju v drugem slovanskem okolju.

Šele pet let po selitvi, leta 1996, je Olgin mož povedal pravi razlog za selitev. Izvedel je namreč za grozljive podatke o še vedno škodljivih posledicah katastrofe v Černobilu, ki so vplivale tudi na prebivalce Belorusije, in družino je pred temi vplivi želel obvarovati.

Meni, da smo si ljudje v obeh državah, v katerih je živela, precej podobni. “Belorusi in Slovenci smo si podobni po veliki količini potrpljenja, ki ga imamo. Ko prvič srečamo človeka, nismo nezaupljivi, sprejmemo ga odprtih rok.


Evropa osebno

724 epizod


Predstavljamo čisto navadne nenavadne ljudi. Denimo take, ki se učijo estonščine, ali one, ki redijo severne jelene, med dopustom razvažajo pice v Bruslju.

Olga Mancevič

29.05.2017

Pred 26-imi leti sta z možem Dimitrijem, cenjenim plavalnim strokovnjakom, v Lado Samaro stlačila najbolj potrebne stvari za življenje, na zadnja sedeža posadila majhna sinova in se iz glavnega mesta Belorusije odpeljala v Maribor. Ampak samo za eno leto, je mislila Olga Mancevič, nekdanja svetovna prvakinja v ritmični gimnastiki. To eno leto še vedno traja in družina je v Sloveniji zdaj doma.

Olga Mancevič je nekdanja svetovna prvakinja v ritmični gimnastiki, ki je z družino leta 1991 prišla iz Belorusije v Slovenijo

Če bi bile razmere v domovini Olge Mancevič takrat drugačne, se za ta velik korak z možem Dimitrijem, cenjenim plavalnim strokovnjakom, dolgoletnim trenerjem Petra Mankoča, seveda ne bi odločila. Najprej je živela v Mariboru, potem se je družina preselila v Ljubljano, Olga pa je tudi pri nas nadaljevala trenersko delo in še vedno svoje bogato znanje prenaša na nove generacije telovadk.

V času Sovjetske zveze je bila Olga med najboljšimi tekmovalkami v ritmični gimnastiki, pri 14 letih se je prebila v mladinsko reprezentanco, potem pa uspešno preskočila še v člansko vrsto. Leta 1977 je z ekipo postala svetovna prvakinja. Takrat, ko je bilo v Sovjetski zvezi približno 300 milijonov ljudi, je bil velik uspeh že to, da je telovadka postala reprezentantka.

“Tekmovalke so takrat trenirale zelo veliko. Še vedno veliko trenirajo. A zgodbe, da so jih vzeli staršem, so prenapihnjene.”

Po uspešni športni poti, ob kateri je pridno obiskovala tudi šole, je Olga dobila službo trenerke v Minsku, mož Dimitrij je bil v vrhu plavalne stroke in deloval pretežno v Moskvi, družina je živela srečno življenje. A Dimitrij je vedel nekaj več, čeprav tega ni delil z Olgo, razlog, zakaj naj bi se družina preselila v Jugoslavijo, je zavil v zgodbo o novih izzivih in pomoči plavanju v drugem slovanskem okolju.

Šele pet let po selitvi, leta 1996, je Olgin mož povedal pravi razlog za selitev. Izvedel je namreč za grozljive podatke o še vedno škodljivih posledicah katastrofe v Černobilu, ki so vplivale tudi na prebivalce Belorusije, in družino je pred temi vplivi želel obvarovati.

Meni, da smo si ljudje v obeh državah, v katerih je živela, precej podobni. “Belorusi in Slovenci smo si podobni po veliki količini potrpljenja, ki ga imamo. Ko prvič srečamo človeka, nismo nezaupljivi, sprejmemo ga odprtih rok.


06.11.2013

Ariadna Naveira

Bistvo tanga je srečanje. Dva posameznika ob spremljavi glasbe komunicirata s telesi namesto z besedami, pravi Ariadna Naveira, ena najbolj znanih mladih plesalk argentinskega tanga na svetu. Plesanje tanga ji je bilo položeno v zibko, oba njena starša sta bila plesalca, očetu pravijo kar “učitelj učiteljev tanga,” saj je v 80-ih iz tanga razvil “novi tango” in nekoliko zaprašen tradicionalen argentinski ples ponovno naredil popularen. Ariadna je danes profesionalka.


30.10.2013

Rodolfo Cattani

Rodolfo Cattani, glavni sekretar Evropskega invalidskega foruma


23.10.2013

Mohammad Ali Soroosh, afganistanski pravnik

Mohammad Ali Soroosh je doštudiral mednarodno pravo v Indiji, zdaj pa v Heratu vodi oddelek nemške humanitarne organizacije HELP. Ukvarja se predvsem reintegracijo afganistanskih povratnikov iz Irana in usposabljanjem javnih uslužbencev v Heratu. Je tudi predavatelj na tamkajšnji univerzi. Na svoji prvi (tudi) službeni poti po Evropi je najprej obiskal Slovenijo, odpravlja se še v Nemčijo. Razgovoril se je tudi o izkušnji življenja pod Talibani.


16.10.2013

Felix Richterich

Felix Richterich bi lahko bil kar gospod Ricola, čeprav sta v imenu znane blagovne znamke le dve črki njegovega priimka. Je eden redkih, ki pozna recept za bombone s 13-imi zelišči, ki so osvojili svet. Zelo dobro pozna tudi odgovor na vprašanje: “Kdo jih je naredil?” Švicar o Švicarjih in Slovencih.


09.10.2013

David Leigh

David Leigh je raziskovalni novinar pri Guardianu, profesor novinarstva na City University v Londonu in dobitnik številnih novinarskih nagrad.


02.10.2013

Sandy Shaw in John Gil - popotnika okrog sveta

Predstavljamo čisto navadne nenavadne ljudi. Denimo take, ki se učijo estonščine, ali one, ki redijo severne jelene, med dopustom razvažajo pice v Bruslju.


02.10.2013

EO JOHN IN SANDY

Predstavljamo čisto navadne nenavadne ljudi. Denimo take, ki se učijo estonščine, ali one, ki redijo severne jelene, med dopustom razvažajo pice v Bruslju.


25.09.2013

Mari Nakano, japonska prevajalka in članica Svetovnega skavtskega komiteja

Predstavljamo čisto navadne nenavadne ljudi. Denimo take, ki se učijo estonščine, ali one, ki redijo severne jelene, med dopustom razvažajo pice v Bruslju.


26.06.2013

Nela Sršen - hrvaška kirurginja

Predstavljamo čisto navadne nenavadne ljudi. Denimo take, ki se učijo estonščine, ali one, ki redijo severne jelene, med dopustom razvažajo pice v Bruslju.


19.06.2013

Martine Alonso Marquis. Rojena je v Kanadi Špancu in Američanki. Študirala je v Nemčiji in Franciji. Poročena je s Srbom. Živi v Parizu, Bruslju, enkrat mesečno tudi v Strasbourgu. Dela za slovenskega evroposlanca

Predstavljamo čisto navadne nenavadne ljudi. Denimo take, ki se učijo estonščine, ali one, ki redijo severne jelene, med dopustom razvažajo pice v Bruslju.


12.06.2013

Paolo Giordano, doktor fizike, pisatelj, netipičen italijanski 30-letnik, ki je odrasel ob MTV-ju in kmalu pogledal čez planke Italije . . .

Predstavljamo čisto navadne nenavadne ljudi. Denimo take, ki se učijo estonščine, ali one, ki redijo severne jelene, med dopustom razvažajo pice v Bruslju.


05.06.2013

Rudolph van Veen, nizozemski kuharski mojster

Predstavljamo čisto navadne nenavadne ljudi. Denimo take, ki se učijo estonščine, ali one, ki redijo severne jelene, med dopustom razvažajo pice v Bruslju.


29.05.2013

John Patrick Shanley

Predstavljamo čisto navadne nenavadne ljudi. Denimo take, ki se učijo estonščine, ali one, ki redijo severne jelene, med dopustom razvažajo pice v Bruslju.


22.05.2013

Rahim Salihi, Albanec v Beogradu

Predstavljamo čisto navadne nenavadne ljudi. Denimo take, ki se učijo estonščine, ali one, ki redijo severne jelene, med dopustom razvažajo pice v Bruslju.


15.05.2013

Evropa osebno

Predstavljamo čisto navadne nenavadne ljudi. Denimo take, ki se učijo estonščine, ali one, ki redijo severne jelene, med dopustom razvažajo pice v Bruslju.


01.05.2013

Goran Samardžić, bosanski pisatelj in založnik

Predstavljamo čisto navadne nenavadne ljudi. Denimo take, ki se učijo estonščine, ali one, ki redijo severne jelene, med dopustom razvažajo pice v Bruslju.


24.04.2013

Angela Lazou, biologinja, ki je v Slovenijo v podporo malim ribičem pripotovala z ledolomilcem Artic Sunrise, priznava, da se je tudi sama že večkrat povzpela na Olimp in prosila starogrška božanstva za pomoč...

Predstavljamo čisto navadne nenavadne ljudi. Denimo take, ki se učijo estonščine, ali one, ki redijo severne jelene, med dopustom razvažajo pice v Bruslju.


17.04.2013

Peter den Ouden - nizozemski organist

Predstavljamo čisto navadne nenavadne ljudi. Denimo take, ki se učijo estonščine, ali one, ki redijo severne jelene, med dopustom razvažajo pice v Bruslju.


10.04.2013

Irina Guščina, ruska glasbenica

Predstavljamo čisto navadne nenavadne ljudi. Denimo take, ki se učijo estonščine, ali one, ki redijo severne jelene, med dopustom razvažajo pice v Bruslju.


03.04.2013

Evan Roth, ameriški umetnik, te dni v Ljubljani razstavlja svoj projekt "Flight mode", s katerim sicer že več let vznemirja varnostnike po svetovnih letališčih . . .

Predstavljamo čisto navadne nenavadne ljudi. Denimo take, ki se učijo estonščine, ali one, ki redijo severne jelene, med dopustom razvažajo pice v Bruslju.


Stran 23 od 37
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov