Pred 26-imi leti sta z možem Dimitrijem, cenjenim plavalnim strokovnjakom, v Lado Samaro stlačila najbolj potrebne stvari za življenje, na zadnja sedeža posadila majhna sinova in se iz glavnega mesta Belorusije odpeljala v Maribor. Ampak samo za eno leto, je mislila Olga Mancevič, nekdanja svetovna prvakinja v ritmični gimnastiki. To eno leto še vedno traja in družina je v Sloveniji zdaj doma.

Olga Mancevič je nekdanja svetovna prvakinja v ritmični gimnastiki, ki je z družino leta 1991 prišla iz Belorusije v Slovenijo

Če bi bile razmere v domovini Olge Mancevič takrat drugačne, se za ta velik korak z možem Dimitrijem, cenjenim plavalnim strokovnjakom, dolgoletnim trenerjem Petra Mankoča, seveda ne bi odločila. Najprej je živela v Mariboru, potem se je družina preselila v Ljubljano, Olga pa je tudi pri nas nadaljevala trenersko delo in še vedno svoje bogato znanje prenaša na nove generacije telovadk.

V času Sovjetske zveze je bila Olga med najboljšimi tekmovalkami v ritmični gimnastiki, pri 14 letih se je prebila v mladinsko reprezentanco, potem pa uspešno preskočila še v člansko vrsto. Leta 1977 je z ekipo postala svetovna prvakinja. Takrat, ko je bilo v Sovjetski zvezi približno 300 milijonov ljudi, je bil velik uspeh že to, da je telovadka postala reprezentantka.

“Tekmovalke so takrat trenirale zelo veliko. Še vedno veliko trenirajo. A zgodbe, da so jih vzeli staršem, so prenapihnjene.”

Po uspešni športni poti, ob kateri je pridno obiskovala tudi šole, je Olga dobila službo trenerke v Minsku, mož Dimitrij je bil v vrhu plavalne stroke in deloval pretežno v Moskvi, družina je živela srečno življenje. A Dimitrij je vedel nekaj več, čeprav tega ni delil z Olgo, razlog, zakaj naj bi se družina preselila v Jugoslavijo, je zavil v zgodbo o novih izzivih in pomoči plavanju v drugem slovanskem okolju.

Šele pet let po selitvi, leta 1996, je Olgin mož povedal pravi razlog za selitev. Izvedel je namreč za grozljive podatke o še vedno škodljivih posledicah katastrofe v Černobilu, ki so vplivale tudi na prebivalce Belorusije, in družino je pred temi vplivi želel obvarovati.

Meni, da smo si ljudje v obeh državah, v katerih je živela, precej podobni. “Belorusi in Slovenci smo si podobni po veliki količini potrpljenja, ki ga imamo. Ko prvič srečamo človeka, nismo nezaupljivi, sprejmemo ga odprtih rok.“