Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Služba ali ljubezen? Ena od dveh najpogostejših možnosti, da nekdo pristane v Sloveniji. Pri Petri je bila najprej ljubezen, potem je tukaj našla še službo, pri nas dela kot kadrovnica. Ko ne dela, s poljsko kolegico Aniko ustvarjata you tube filmčke, v katerih kot tujki opozarjata na slovenske posebnosti – od hrane, do jezika.
Slovenska Slovakinja Petra Kečkešova o selitvi, kulturnem šoku ter jezikovnih in kulturnih razlikah
Služba ali ljubezen? Ena od dveh najpogostejših možnosti, da nekdo ostane v Sloveniji. Pri Petri je bila najprej ljubezen, potem je tukaj našla še službo, pri nas dela kot kadrovica. Ko ne dela, s poljsko kolegico Aniko ustvarjata kratke filme na YouTubu, v katerih kot tujki opozarjata na slovenske posebnosti – od hrane do jezika.
Med Slovenijo in Slovaško je le nekaj ur vožnje z avtomobilom. In čeprav je podobnosti veliko, je tudi precej razlik, pravi Petra. Nekatere stvari v Sloveniji razume šele zdaj, po dveh letih.
“Ob selitvi sem doživela kulturni šok. Slovenci ste zelo zasedeni sami s sabo, Slovaki se sami s sabo ne ukvarjamo toliko.”
Vljudnostna vprašanja, ki se nam Slovencem zdijo vljudnostna, lahko hitro postanejo nadležna. S partnerjem Petra sicer govori angleško, le sem in tja v pogovor vključita kak slovenski ali slovaški stavek.
“Na Slovaškem obstajata dve skupini ljudi: nekateri ne vedo o Sloveniji nič, nekateri pa veliko, precej jih tu dopustuje.”
Podjetja vse pogosteje iščejo profile ljudi, ki jih v Sloveniji ne najdejo. In – tukaj nastopa tudi Petra Kečkešova. Že v Bratislavi je delala kot kadrovica v večjem podjetju. Ko se je preselila v Kranj, je delo nadaljevala. Petra dodaja, da pri informacijski tehnologiji migracije ne potekajo več samo z vzhoda na zahod, vse pogosteje gre tudi kakšen programer z zahoda na vzhod.
“Tujci morajo imeti veliko volje, da v Sloveniji preživijo tisto prvo leto po selitvi. Iskanje službe je zelo težko.”
724 epizod
Predstavljamo čisto navadne nenavadne ljudi. Denimo take, ki se učijo estonščine, ali one, ki redijo severne jelene, med dopustom razvažajo pice v Bruslju.
Služba ali ljubezen? Ena od dveh najpogostejših možnosti, da nekdo pristane v Sloveniji. Pri Petri je bila najprej ljubezen, potem je tukaj našla še službo, pri nas dela kot kadrovnica. Ko ne dela, s poljsko kolegico Aniko ustvarjata you tube filmčke, v katerih kot tujki opozarjata na slovenske posebnosti – od hrane, do jezika.
Slovenska Slovakinja Petra Kečkešova o selitvi, kulturnem šoku ter jezikovnih in kulturnih razlikah
Služba ali ljubezen? Ena od dveh najpogostejših možnosti, da nekdo ostane v Sloveniji. Pri Petri je bila najprej ljubezen, potem je tukaj našla še službo, pri nas dela kot kadrovica. Ko ne dela, s poljsko kolegico Aniko ustvarjata kratke filme na YouTubu, v katerih kot tujki opozarjata na slovenske posebnosti – od hrane do jezika.
Med Slovenijo in Slovaško je le nekaj ur vožnje z avtomobilom. In čeprav je podobnosti veliko, je tudi precej razlik, pravi Petra. Nekatere stvari v Sloveniji razume šele zdaj, po dveh letih.
“Ob selitvi sem doživela kulturni šok. Slovenci ste zelo zasedeni sami s sabo, Slovaki se sami s sabo ne ukvarjamo toliko.”
Vljudnostna vprašanja, ki se nam Slovencem zdijo vljudnostna, lahko hitro postanejo nadležna. S partnerjem Petra sicer govori angleško, le sem in tja v pogovor vključita kak slovenski ali slovaški stavek.
“Na Slovaškem obstajata dve skupini ljudi: nekateri ne vedo o Sloveniji nič, nekateri pa veliko, precej jih tu dopustuje.”
Podjetja vse pogosteje iščejo profile ljudi, ki jih v Sloveniji ne najdejo. In – tukaj nastopa tudi Petra Kečkešova. Že v Bratislavi je delala kot kadrovica v večjem podjetju. Ko se je preselila v Kranj, je delo nadaljevala. Petra dodaja, da pri informacijski tehnologiji migracije ne potekajo več samo z vzhoda na zahod, vse pogosteje gre tudi kakšen programer z zahoda na vzhod.
“Tujci morajo imeti veliko volje, da v Sloveniji preživijo tisto prvo leto po selitvi. Iskanje službe je zelo težko.”
Bistvo tanga je srečanje. Dva posameznika ob spremljavi glasbe komunicirata s telesi namesto z besedami, pravi Ariadna Naveira, ena najbolj znanih mladih plesalk argentinskega tanga na svetu. Plesanje tanga ji je bilo položeno v zibko, oba njena starša sta bila plesalca, očetu pravijo kar “učitelj učiteljev tanga,” saj je v 80-ih iz tanga razvil “novi tango” in nekoliko zaprašen tradicionalen argentinski ples ponovno naredil popularen. Ariadna je danes profesionalka.
Mohammad Ali Soroosh je doštudiral mednarodno pravo v Indiji, zdaj pa v Heratu vodi oddelek nemške humanitarne organizacije HELP. Ukvarja se predvsem reintegracijo afganistanskih povratnikov iz Irana in usposabljanjem javnih uslužbencev v Heratu. Je tudi predavatelj na tamkajšnji univerzi. Na svoji prvi (tudi) službeni poti po Evropi je najprej obiskal Slovenijo, odpravlja se še v Nemčijo. Razgovoril se je tudi o izkušnji življenja pod Talibani.
Felix Richterich bi lahko bil kar gospod Ricola, čeprav sta v imenu znane blagovne znamke le dve črki njegovega priimka. Je eden redkih, ki pozna recept za bombone s 13-imi zelišči, ki so osvojili svet. Zelo dobro pozna tudi odgovor na vprašanje: “Kdo jih je naredil?” Švicar o Švicarjih in Slovencih.
David Leigh je raziskovalni novinar pri Guardianu, profesor novinarstva na City University v Londonu in dobitnik številnih novinarskih nagrad.
Predstavljamo čisto navadne nenavadne ljudi. Denimo take, ki se učijo estonščine, ali one, ki redijo severne jelene, med dopustom razvažajo pice v Bruslju.
Predstavljamo čisto navadne nenavadne ljudi. Denimo take, ki se učijo estonščine, ali one, ki redijo severne jelene, med dopustom razvažajo pice v Bruslju.
Predstavljamo čisto navadne nenavadne ljudi. Denimo take, ki se učijo estonščine, ali one, ki redijo severne jelene, med dopustom razvažajo pice v Bruslju.
Predstavljamo čisto navadne nenavadne ljudi. Denimo take, ki se učijo estonščine, ali one, ki redijo severne jelene, med dopustom razvažajo pice v Bruslju.
Predstavljamo čisto navadne nenavadne ljudi. Denimo take, ki se učijo estonščine, ali one, ki redijo severne jelene, med dopustom razvažajo pice v Bruslju.
Predstavljamo čisto navadne nenavadne ljudi. Denimo take, ki se učijo estonščine, ali one, ki redijo severne jelene, med dopustom razvažajo pice v Bruslju.
Predstavljamo čisto navadne nenavadne ljudi. Denimo take, ki se učijo estonščine, ali one, ki redijo severne jelene, med dopustom razvažajo pice v Bruslju.
Predstavljamo čisto navadne nenavadne ljudi. Denimo take, ki se učijo estonščine, ali one, ki redijo severne jelene, med dopustom razvažajo pice v Bruslju.
Predstavljamo čisto navadne nenavadne ljudi. Denimo take, ki se učijo estonščine, ali one, ki redijo severne jelene, med dopustom razvažajo pice v Bruslju.
Predstavljamo čisto navadne nenavadne ljudi. Denimo take, ki se učijo estonščine, ali one, ki redijo severne jelene, med dopustom razvažajo pice v Bruslju.
Predstavljamo čisto navadne nenavadne ljudi. Denimo take, ki se učijo estonščine, ali one, ki redijo severne jelene, med dopustom razvažajo pice v Bruslju.
Predstavljamo čisto navadne nenavadne ljudi. Denimo take, ki se učijo estonščine, ali one, ki redijo severne jelene, med dopustom razvažajo pice v Bruslju.
Predstavljamo čisto navadne nenavadne ljudi. Denimo take, ki se učijo estonščine, ali one, ki redijo severne jelene, med dopustom razvažajo pice v Bruslju.
Predstavljamo čisto navadne nenavadne ljudi. Denimo take, ki se učijo estonščine, ali one, ki redijo severne jelene, med dopustom razvažajo pice v Bruslju.
Predstavljamo čisto navadne nenavadne ljudi. Denimo take, ki se učijo estonščine, ali one, ki redijo severne jelene, med dopustom razvažajo pice v Bruslju.
Neveljaven email naslov