Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Andrey Novakov

26.11.2018

Andrej Novakov je v poslanske klopi Evropskega parlamenta sedel konec leta 2014 in pri takrat 26 letih postal najmlajši evroposlanec v tem sklicu in eden najmlajših v zgodovini. Svojo mladost vidi kot prednost, saj delo v parlamentu zahteva ogromno časa in energije. Uveljavil se je že v študentski politiki, bil dvakrat podpredsednik največjega evropskega študentskega združenja Evropskih demokratov, leta 2016 pa ga je revija Forbes uvrstila na listo '30 under 30' najbolj uspešnih mladih politikov na svetu, mlajših od 30 let.

Andrey Novakov je najmlajši poslanec v Evropskem parlamentu, ki pravi, da bo njegova generacija odpravila razlike med vzhodom in zahodom, jugom in severom

30-letni Andrey Novakov je eden od sedemnajstih bolgarskih poslancev v Evropskem parlamentu. Tam zastopa barve EPP – Evropske ljudske stranke, doma pa je član vladajoče desno sredinske stranke GERB bolgarskega premierja Bojka Borisovega. V poslanske klopi v EP je sedel konec leta 2014, ko je nadomestil kolega Tomislava Doncheva, in pri takrat 26 letih postal najmlajši evroposlanec v tem sklicu in eden najmlajših v zgodovini. Primat absolutno najmlajšega ima že vse od leta 1999 nemška poslanka zelenih Ilka Schröder, ki je mesto zasedla, ko je bila stara 21 let in pol. Andrey se dobro spomni, kako je bilo, ko je prvič sedel med 750 starejših kolegov.

“Bil sem nervozen, ampak hkrati sem čutil veliko zavzetost, odgovornost, ki me je čakala. Takrat in zdaj me žene želja dokazati, da moja generacija ni izgubljena generacija. Predvsem mladim, še rojenim za železno zaveso, očitajo, da ne dajemo vsega od sebe. Številni mladi smo ne le politiki, ampak vrhunski znanstveniki, umetniki, inženirji, arhitekti … Dokazujemo, da smo generacija, ki se je našla.”

Svojo mladost vidi kot prednost, saj delo v parlamentu zahteva ogromno časa in energije. Ne trdi, da njegovi starejši kolegi ne zmorejo, a tudi več kot 12-urni delovnik je lažji za 30- kot 60-letnika. Uveljavil se je že v študentski politiki, bil dvakrat podpredsednik evropskega študentskega združenja Evropskih demokratov, leta 2016 pa ga je revija Forbes uvrstila na listo ’30 under 30′ najbolj uspešnih mladih politikov na svetu, mlajših od 30 let.

“Kamorkoli sem prišel, sem bil mladec, ki je prišel zadnji. Morda pričakovanja drugih niso bila velika, ampak to je okolje, kjer cenijo delo, zavzetost in strast. Danes sem enakopraven pri delu z ljudmi, ki so generacija mojih staršev ali še starejši. In ne, ne pričakujejo, da jim bom na odborih kuhal kavo ali poskrbel za sendviče.”

Njegova področja so proračun, nadzor proračuna in regionalni razvoj, a se veliko ukvarja tudi z vprašanji mladih. “Vsa leta si že prizadevam, da zagotovimo dovolj sredstev za programe, kot je Erasmus, lahko pa s ponosom povem, da sem evropski komisiji predlagal program za mlade podjetnike, ki je bil sprejet. Letos smo s tem mehanizmom prve mlade podjetnike že poslali na izobraževanja v ZDA, Singapur in Izrael.”

Postati politik vsaj za večino otrok in mladih ni na listi sanjskih poklicev. Tudi Andrey Novakov je obiskoval srednjo šolo za elektrotehniko, smer elektrarne in distribucija elektrike. A si z elektriko nista bili blizu. In že takrat ugotovil, da mu je politika blizu.

“Kot kandidat za predstavnika razreda sem sošolcem obljubil, da bodo štipendije izplačevali na obljubljeni datum, saj so vedno zamujale. Tako je potem tudi res bilo – da, predvsem zaradi šolskih organov, pa vendarle. Sošolci so bili navdušeni, ker sem izpolnil obljubo. Med študijem sem postal tudi predsednik študentskega parlamenta, občutki pa, ko narediš nekaj, kar si obljubil, so bili enaki. In takrat sem se zavedel, da želim biti del rešitve tudi za Bolgarijo.”

Prihaja iz rudarskih krajev, vsi njegovi sorodniki so delali ali v rudniku ali na železnici, še prej so bili kmetje. Čeprav med njimi ni bilo nikoli politika, je bila politika vedno del vsakodnevnih pogovorov. Prihaja iz verne družine in kot otrok je doživel padec komunizma, zato se še danes spomni navdušenja njegovih, ki so lahko neovirano govorili o čemerkoli, spet hodili v cerkev, se lotili podjetništva in vsega, kar je prinesla demokracija. “To je močno vplivalo name. In kot za antikomunista je bila stranka na desni zame edina izbira. V tistem trenutku in zadaj je GERB edina možna opcija zame.

Je mlada politična zvezda desne sredine Bolgarije, ki pravi, da ta hip Evropska unija ni v najboljši kondiciji. Ena prvih držav, ki se je vključila vanjo, je prva, ki odhaja. Potem so tu vprašanja migracij, ki so šok za vse članice, predvsem pa ga jezi Evropa dveh hitrosti.

“Dvojna merila so stvar, ki me resnično jezi, ko samo pomislim nanje. Pa naj bo to hrana, pijača ali avtomobilski deli, ki so slabši za države vzhodno od Dunaja, ali pa vprašanja, kot je uvedba schengna in evroobmočja na vzhodu. Niti migracije niti brexit Uniji ne povzročajo toliko škode kot ta dvojna merila.”

To, da mladih danes politika ne zanima, je mit, je prepričan. Trdi, da je odstotek mladih, ki so se ali pa se ukvarjajo s politiko, že dolga leta enak, tako za železno zaveso kot drugod. Bolj pomembno se mu zdi, da med mladimi povečamo zaupanje v politiko in predvsem v inštitucije EU. “Šele to bi zares onemogočilo razmah ekstremizmov in populizmov vseh vrst, tu smo tradicionalne stranke zatajile. Očitno nismo ponudili pravih argumentov na lažne novice, ki krožijo. Preprosto jim nismo razložili, kaj počnemo in zakaj je Unija pomembna.

A je Andrey Novakov vseeno optimist in vidi svetlejšo prihodnost EU?

“Sem prva generacija, ki ne nosi bremena preteklosti diktatorskih režimov, ampak dovolj star, da se zavedam njihove škodljivosti. Verjamem, da bo moja generacija bo kmalu prevzela odgovornost in zares ter dokončno odpravila razlike med vzhodom in zahodom – vzhodna, zahodna, južna in severna Evropa bodo obstajale le v učbenikih za geografijo. Biti mora le ena Evropa in to je združena Evropa.”


Evropa osebno

721 epizod


Predstavljamo čisto navadne nenavadne ljudi. Denimo take, ki se učijo estonščine, ali one, ki redijo severne jelene, med dopustom razvažajo pice v Bruslju.

Andrey Novakov

26.11.2018

Andrej Novakov je v poslanske klopi Evropskega parlamenta sedel konec leta 2014 in pri takrat 26 letih postal najmlajši evroposlanec v tem sklicu in eden najmlajših v zgodovini. Svojo mladost vidi kot prednost, saj delo v parlamentu zahteva ogromno časa in energije. Uveljavil se je že v študentski politiki, bil dvakrat podpredsednik največjega evropskega študentskega združenja Evropskih demokratov, leta 2016 pa ga je revija Forbes uvrstila na listo '30 under 30' najbolj uspešnih mladih politikov na svetu, mlajših od 30 let.

Andrey Novakov je najmlajši poslanec v Evropskem parlamentu, ki pravi, da bo njegova generacija odpravila razlike med vzhodom in zahodom, jugom in severom

30-letni Andrey Novakov je eden od sedemnajstih bolgarskih poslancev v Evropskem parlamentu. Tam zastopa barve EPP – Evropske ljudske stranke, doma pa je član vladajoče desno sredinske stranke GERB bolgarskega premierja Bojka Borisovega. V poslanske klopi v EP je sedel konec leta 2014, ko je nadomestil kolega Tomislava Doncheva, in pri takrat 26 letih postal najmlajši evroposlanec v tem sklicu in eden najmlajših v zgodovini. Primat absolutno najmlajšega ima že vse od leta 1999 nemška poslanka zelenih Ilka Schröder, ki je mesto zasedla, ko je bila stara 21 let in pol. Andrey se dobro spomni, kako je bilo, ko je prvič sedel med 750 starejših kolegov.

“Bil sem nervozen, ampak hkrati sem čutil veliko zavzetost, odgovornost, ki me je čakala. Takrat in zdaj me žene želja dokazati, da moja generacija ni izgubljena generacija. Predvsem mladim, še rojenim za železno zaveso, očitajo, da ne dajemo vsega od sebe. Številni mladi smo ne le politiki, ampak vrhunski znanstveniki, umetniki, inženirji, arhitekti … Dokazujemo, da smo generacija, ki se je našla.”

Svojo mladost vidi kot prednost, saj delo v parlamentu zahteva ogromno časa in energije. Ne trdi, da njegovi starejši kolegi ne zmorejo, a tudi več kot 12-urni delovnik je lažji za 30- kot 60-letnika. Uveljavil se je že v študentski politiki, bil dvakrat podpredsednik evropskega študentskega združenja Evropskih demokratov, leta 2016 pa ga je revija Forbes uvrstila na listo ’30 under 30′ najbolj uspešnih mladih politikov na svetu, mlajših od 30 let.

“Kamorkoli sem prišel, sem bil mladec, ki je prišel zadnji. Morda pričakovanja drugih niso bila velika, ampak to je okolje, kjer cenijo delo, zavzetost in strast. Danes sem enakopraven pri delu z ljudmi, ki so generacija mojih staršev ali še starejši. In ne, ne pričakujejo, da jim bom na odborih kuhal kavo ali poskrbel za sendviče.”

Njegova področja so proračun, nadzor proračuna in regionalni razvoj, a se veliko ukvarja tudi z vprašanji mladih. “Vsa leta si že prizadevam, da zagotovimo dovolj sredstev za programe, kot je Erasmus, lahko pa s ponosom povem, da sem evropski komisiji predlagal program za mlade podjetnike, ki je bil sprejet. Letos smo s tem mehanizmom prve mlade podjetnike že poslali na izobraževanja v ZDA, Singapur in Izrael.”

Postati politik vsaj za večino otrok in mladih ni na listi sanjskih poklicev. Tudi Andrey Novakov je obiskoval srednjo šolo za elektrotehniko, smer elektrarne in distribucija elektrike. A si z elektriko nista bili blizu. In že takrat ugotovil, da mu je politika blizu.

“Kot kandidat za predstavnika razreda sem sošolcem obljubil, da bodo štipendije izplačevali na obljubljeni datum, saj so vedno zamujale. Tako je potem tudi res bilo – da, predvsem zaradi šolskih organov, pa vendarle. Sošolci so bili navdušeni, ker sem izpolnil obljubo. Med študijem sem postal tudi predsednik študentskega parlamenta, občutki pa, ko narediš nekaj, kar si obljubil, so bili enaki. In takrat sem se zavedel, da želim biti del rešitve tudi za Bolgarijo.”

Prihaja iz rudarskih krajev, vsi njegovi sorodniki so delali ali v rudniku ali na železnici, še prej so bili kmetje. Čeprav med njimi ni bilo nikoli politika, je bila politika vedno del vsakodnevnih pogovorov. Prihaja iz verne družine in kot otrok je doživel padec komunizma, zato se še danes spomni navdušenja njegovih, ki so lahko neovirano govorili o čemerkoli, spet hodili v cerkev, se lotili podjetništva in vsega, kar je prinesla demokracija. “To je močno vplivalo name. In kot za antikomunista je bila stranka na desni zame edina izbira. V tistem trenutku in zadaj je GERB edina možna opcija zame.

Je mlada politična zvezda desne sredine Bolgarije, ki pravi, da ta hip Evropska unija ni v najboljši kondiciji. Ena prvih držav, ki se je vključila vanjo, je prva, ki odhaja. Potem so tu vprašanja migracij, ki so šok za vse članice, predvsem pa ga jezi Evropa dveh hitrosti.

“Dvojna merila so stvar, ki me resnično jezi, ko samo pomislim nanje. Pa naj bo to hrana, pijača ali avtomobilski deli, ki so slabši za države vzhodno od Dunaja, ali pa vprašanja, kot je uvedba schengna in evroobmočja na vzhodu. Niti migracije niti brexit Uniji ne povzročajo toliko škode kot ta dvojna merila.”

To, da mladih danes politika ne zanima, je mit, je prepričan. Trdi, da je odstotek mladih, ki so se ali pa se ukvarjajo s politiko, že dolga leta enak, tako za železno zaveso kot drugod. Bolj pomembno se mu zdi, da med mladimi povečamo zaupanje v politiko in predvsem v inštitucije EU. “Šele to bi zares onemogočilo razmah ekstremizmov in populizmov vseh vrst, tu smo tradicionalne stranke zatajile. Očitno nismo ponudili pravih argumentov na lažne novice, ki krožijo. Preprosto jim nismo razložili, kaj počnemo in zakaj je Unija pomembna.

A je Andrey Novakov vseeno optimist in vidi svetlejšo prihodnost EU?

“Sem prva generacija, ki ne nosi bremena preteklosti diktatorskih režimov, ampak dovolj star, da se zavedam njihove škodljivosti. Verjamem, da bo moja generacija bo kmalu prevzela odgovornost in zares ter dokončno odpravila razlike med vzhodom in zahodom – vzhodna, zahodna, južna in severna Evropa bodo obstajale le v učbenikih za geografijo. Biti mora le ena Evropa in to je združena Evropa.”


10.06.2019

Dr. Seth Wilson

Naravovarstveni biolog Dr. Seth Wilson je odraščal na vzhodni obali kake dve uri severno od New Yorka, v majhni državi Connecticut, ki je celo manjša od Slovenije, a prav tako poraščena z gozdovi, v katerih so tudi zveri, denimo ameriški črni medvedi, bobcati – po naše rdečerjavi risi in kojoti. Kot študent je prišel z vzhodne obale v ZDA v Montano, kjer je delal in si ustvaril družino. Kot strokovnjaka za preprečevanje konflliktov med ljudmi in velikimi zvermi so ga k sodelovanju povabili slovenski strokovnjaki in tako je bil zadnjih nekaj let del ekipe znanstvenikov pri projektu varovanja rjavega medveda Life DinAlp Bear in projekta Life Linx, pod pokroviteljstvom katerega bodo pri nas in na Hrvaškem naselili 14 risov iz Slovaške in Romunije.


03.06.2019

Markus Imhoof

Markus Imhoof je Švicar, ki že leta živi med Italijo in Nemčijo, Berlinom in Milanom. Pred leti je širšo javnost nase opozoril s filmom Več kot med, ki še vedno velja za najuspešnejši švicarski film. Po zgodbi o čebelah, ta je pred kratkim dobila nadaljevanje v istoimenski knjigi, se je lotil še ene teme, povezane s svetovno ekonomijo. Dokumentarni film Eldorado se začne na ladjah italijanske operacije Mare nostrum med prebežniki, ki iščejo svoj eldorado v Evropi, a se stara celina izkaže za vse prej kot to. Švicarski režiser in scenarist Markus Imhoof, ki pravi, da je ob tem, kar dela, nekaj mesecev preživeti v gledališču z Mozartom ali Verdijem dobro za dušo, se je na eni od svojih poti med Milanom in Berlinom ustavil v Evropi osebno.


27.05.2019

Vojko V

Vojko V - Vojko Vručina prihaja iz Splita, iz mesta kjer nihče ne mara nikogar, kot pravi raper, ki šele začenja samostojno pot. A kljub temu je njegov album Vojko dobil glasbeno nagrado porin za album leta. Kako nanj vpliva domači Split, kako so njegovi teksti postali del hrvaškega slenga in zakaj je po njegovem mnenju slovenska publika nekaj posebnega? Z njim se je pogovarjal Gašper Andrinek.


20.05.2019

Nancy Fina, fotografinja

Nancy Fina je ameriško-italijanska fotografinja in fina sogovornica. Po dobrih treh desetletjih sodelovanja z modnimi veljaki, agencijami in modeli se je odločila za drastično spremembo. Nasvidenje moda, zdaj rešuje svet. “Ljudje imamo različne sprožilce. Mama spreminja stvari zaradi ljubezni. Jaz sem svoje življenje spremenila zaradi jeze. Nadaljevala pa sem zato, ker imam rada ta svet in želim, da postane boljši.” S projektom Zgodbe našega časa s svojimi drznimi podobami in barvami opozarja na strpnost, skrb, ljubezen in krivice.


13.05.2019

Yael Barel Ben David, izraelska komunikatorka znanosti

V tednu Evrovizije se tudi v Evropi osebno selimo na vzhodni Mediteran – v Izrael. Od tam prihaja Yael Barel Ben David, izraelska doktorska študentka komuniciranja znanosti, popotnica, solidna fotografinja, kot se sama opiše. 34-letna Yael je obiskala že 33 držav, večino po srednji šoli, ko je odslužila vojaški rok, ki je obvezen za vse Izraelce. Odraščala je v kmetijskem naselju mošav, kjer prebivalci praviloma sestavljajo zadrugo s skupnim gospodarskim načrtom. Tega je zapustila, se poročila – na Novi Zelandiji, ker se ne strinja s protokolom rabinata, ki ženski jemlje vse pravice. Zdaj je asistentka na tehnološki univerzi Technion, znanstvenica, po novem tudi mama.


06.05.2019

Cristina Battocletti, italijanska pisateljica in novinarka

Cristina Battocletti je italijanska pisateljica in novinarka, ki že dve desetletji dela in živi v velemestu Milanu. Še vedno pa se počuti malo "montanara", hribovka. Rodila se je namreč v Čedadu, očetu odvetniku, ki je pogosto na sodišču zastopal predstavnike slovenske manjšine, in mami, ki je bila tudi sama napol Slovenka. Konec aprila je v Ljubljani predstavljala prevod svojega romana Hudičevo ogrinjalo, ki opisuje posebno razpoloženje Čedada in okolice, stisnjene med gore in tik ob slovensko-italijansko mejo. Čeprav fizične meje danes uradno ni več, je še vedno ostala tista navidezna, v glavah ljudi. Kar jo straši, je to, kako denimo italijanski notranji minister pred evropskimi volitvami z mitraljezom v roki razlaga, da so oni "pripravljeni". Cristino Battocletti, ki je tudi avtorica biografije Borisa Pahorja, spoznajte v Evropi, osebno. Z njo se je pogovarjal Tadej Košmrlj.


29.04.2019

Jochen Schuemann, legenda svetovnega jadranja

Dvakrat je zlato olimpijsko kolajno dosegel pod zastavo Vzhodne Nemčije, torej Nemške demokratične republike, olimpijsko zlato in srebro pa je prijadral tudi združeni Nemčiji. Z jadranjem je povezan od otroštva in ta vez tudi danes, ko njegove nekdanje države že dolgo ni več, njegov rojstni kraj pa se je iz vzhodnega Berlina spremenil v združeni Berlin, ostaja enako močna kot takrat. Legenda svetovnega jadranja Jochen Schuemann bo kmalu dopolnil 65 let. Še vedno jadra in tudi zmaguje – zadnje velike uspehe je dosegal na slovenskem maxi regatniku Esimit Europa 2, zato je povezan tudi z našo državo.


22.04.2019

Carlos Yoder, Argentinec in Slovenec

Carlos Yoder je Argentinec in Slovenec, nikakor pa ne argentinski Slovenec, za kar ga pogosto označijo. V kratkih rokavih je k nam prišel sredi polarne zime leta 2002 in tukaj ostal. Do danes je že v veliki meri izselil Argentino iz sebe, saj ne je mesa, ne mara nogometa in se zmrduje nad tangom. Čeprav je glasbenik, celo multiinstumentalist. In tudi drugace je multi: sam sebi pravi še tehnologist, učitelj, podkaster, intelektualec, lektor, feminist in večni ucenec. Dodajamo le še, da je predsednik Ukulele kluba Slovenije.


15.04.2019

Kinga Tittel

Rodila se je madžarskim staršem v Transilvaniji. Pri sedmih letih se je njena družina preselila na Madžarsko, saj je bila prihodnost tam vseeno videti bolj svetla kot v Ceausescujevi Romuniji. Sošolci so ji v novi domovini sicer hitro povedali, da ni prava Madžarka, ampak Romunka s kosmatimi nogami. Potomka duhovnika in astronoma Pala Tittela, soustanovitelja madžarske akademije znanosti in umetnosti, je odraščala v družini intelektualcev, zato ne preseneča, da kljub diplomi iz ekonomije Kinga Tittel danes živi od pisanja, prevajanja in (kot konjiček) občasno tudi vodenja turistov po Budimpešti.


01.04.2019

Ana Šerdoner

Ana Šerdoner je mlada Hrvatica, poliglotka in okoljevarstvenica, ki živi v Bruslju.


25.03.2019

Kristaps Porzingis, latvijski košarkarski in superzvezdnik

Verjetno je najbolj znan Latvijec v Evropi, gotovo najbolj znan Latvijec v Sloveniji. Z 221 centimetri je eden najvišjih Evropejcev sploh. Poliglot, za kar ni kriv zgolj talent za jezike, ampak predvsem žoga. Košarkarska. Po Latviji in Španiji zdaj živi v ZDA, zanj pa pesti, čeprav trenutno ne igra zaradi poškodbe, že tišči tudi marsikakšen Slovenec. Ime mu je Kristaps Porzingis.


18.03.2019

Laia Casas

Laia Casas, ki vodi največje združenje katalonskih študentov, je izjemno energična in zavzeta aktivistka. Zelo je osredotočena na teme, ki jih želi izpostaviti, in tudi ob drugačnih vprašanjih zelo hitro spet začne govoriti o političnih problematikah. Tudi o tem, zakaj se Katalonija, če bo nekoč samostojna država, po njenem ne bi smela pridružiti Evropski uniji. Bori se proti šolninam, išče drugačne poti v bolj pravično prihodnost, Slovenija pa ji je bližja kot Francija.


11.03.2019

Mika Sciotti

Skater iz Luksemburga, ki mu najbolj ustreza površina pred evropskim parlamentom v Bruslju. Tja se je preselil, da bi študiral kinematografijo. V oddaji pove, zakaj nikoli več ne bo šel na volitve. Na YouTube kanalu Vala 202 poglej Mikov skok čez stopnice!


04.03.2019

Gabriella Colluto, italijanska pevka

Gabriella Colluto je Italijanka, čeprav vse življenje živi v Švici. Pravzaprav si pravi kar Evropejka ali državljanka sveta. Njeni stari starši so iz Benečije po vojni prišli v Švico, kjer so kot poceni delovna sila gradili predore in prelaze. Gabriella se je izobrazila za poklic ‘tišlerke’, kot temu pravi v drugem od obeh maternih jezikov. No, potem je opazila, da se da živeti tudi od petja. Od roka prek džeza je prišla do diplome iz soprana na züriški Visoki umetniški šoli. Danes je operna in koncertna pevka.


25.02.2019

Italijanka Laura Sacher - študentka evropskih študij

Laura Sacher je 22-letna Rimljanka, ki je lani večno mesto zamenjala za evropsko prestolnico in začela magisterij evropskih študij. Poliglotka, ki govori štiri evropske jezike, je pred selitvijo v Rimu ustvarjala svojo radijsko oddajo WorldReporter. Je kritična do populističnih vlad in polna upanja za prihodnost Evropske unije. “Kar zdaj opažamo, je predvsem veliko strahu. Ampak po mojem mnenju je med nami mladimi tudi veliko upanja, saj verjamemo v vse, kar je bilo storjeno v preteklosti v okviru Evropske unije. Populistične vlade so na žalost dejstvo, prihajam iz države, ki v tem hipu zelo trpi, saj nima samo enega vodje države, ampak bi lahko celo rekla, da so tam trije. Oblike vladavin se spreminjajo v času in to zelo vpliva na Evropo, spremembe so neizogibne.”


18.02.2019

Laura Martinez Vega, 26-letna španska arhitektka

Laura Martinez Vega je 26-letna arhitektka, ki je s Slovenijo v razmerju drugič. Prvič je v Mariboru prek Erasmusa študirala, zdaj se je po petih letih vrnila k nam in si poiskala delo v ljubljanskem arhitekturnem biroju. Slovenijo je za Gran Canario zamenjala zaradi kakovosti življenja, opaža pa, da beseda ‘združevanje’ niti v Španiji niti v Sloveniji ni več tako popularna, kot je bila še med njenim študijem v Mariboru.


11.02.2019

Martin Zutis

Latvijski avtor in ilustrator Martinš Zutis je po poklicu grafični oblikovalec. V Slovenijo je prišel predstavit svojo otroško knjigo Odkritje, ki ga ni bilo, s katero je požel povsem nepričakovan uspeh. V Sloveniji je spoznal, da si besedo gora razlaga napačno in da sta si Ljubljana in Riga zelo podobni.


04.02.2019

Helena Gené Škrabec

Govori pet jezikov, študira politologijo in zgodovino, trenira boks, navija za nogometnega četrtoligaša, posluša posebno muziko, s katalonskimi otroki je uprizorila Pekarno Mišmaš. Helena Gené Škrabec od rojstva živi v Barceloni, poletja pa preživlja v Ribnici. S slovensko Katalonko oziroma katalonsko Slovenko sta se srečala Luka Hvalc in Jan Grilc.


28.01.2019

Gruzijka Ketevan Neparidze

Gruzijka Ketevan Neparidze pravi, da je usodno povezana s Slovenijo. Pri nas že drugič nadaljuje študij, če ji bo življenje to omogočilo, pa vsa pridobljena znanja želi izkoristiti v domovini.


21.01.2019

Domen Brus

Domen Brus je mlad slovenski pravnik na Dunaju. V avstrijski politiki in njenem odnosu do Evrope prepozna tudi hrepenenje po nekdanjem cesarskem vplivu. V Avstriji so še vedno kar nenavadno tolerantni do kajenja v gostinskih lokalih, od Avstrijcev in njihove vloge v Evropski uniji pa bi se lahko Slovenija veliko naučila na pravnem področju. O dobrih in malo manj dobrih avstrijskih in evropskih praksah, z uslužbencem ugledne odvetniške pisarne na Dunaju. Kjer se (ne)stereotipno zares živi zelo dobro!


Stran 10 od 37
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov