Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Toby Martin Applegate

26.08.2019

Toby Martin Applegate je Američan z nadpovprečnim znanjem o Sloveniji. Čeprav brez slovenskih korenin, si je za svoj doktorat izbral temo izbrisanih, že prej za magisterij pa je preučeval slovenske kozolce. Zdaj pa se ukvarja z našim odnosom do beguncev in migrantov. Kako to, da se je profesor humanistične geografije pred več 20 leti navdušil nad Slovenijo in zakaj se vedno znova vrača k nam?

Američan Toby Martin Applegate nima slovenskih korenin, a kot humanistični geograf že več kot dvajset let preučuje našo državo

Toby Martin Applegate je Američan z nadpovprečnim znanjem o Sloveniji. Čeprav brez slovenskih korenin, si je za svoj doktorat izbral temo izbrisanih, že prej za magisterij pa je preučeval slovenske kozolce. Zdaj pa se ukvarja z našim odnosom do beguncev in migrantov. Čeprav že ne zna več prešteti, kolikokrat je že obiskal našo državo, je za Tobyja Martina Applegata slovenščina še vedno (pre)trd oreh.

“Pa drugače imam sicer talent za jezike, znam malo japonsko, lahko pišem in berem nemško, študiral sem latinščino in grščino, zato me je mentorica poslala v Slovenijo. Ampak potem sem prišel sem in nisem razumel ničesar. Nekoč sem bil v Cerknem, pred tem pa v Ribnici in ko so me (v Cerknem) prosili, naj kaj povem, sem po ribniško zavil “ne vajm” namesto “ne vem” – kar jim je bilo strašno smešno. Ljudje govorijo zelo hitro, v narečjih in slengih, sploh v Ljubljani je najtežje slediti, na deželi je drugače, ljudje so bolj umirjeni.”

Toby Martin Applegate je odraščal na ameriškem jugu. Imel je srečo, da je bil rojen v precej premožni družini in da mu je šlo dobro v šoli. Bil je tudi športnik in je prvi v družini diplomiral.

“Ko sem diplomiral leta 1992, je bilo sredi recesije, slabo ekonomsko obdobje, dobil sem službo kot menedžer pri transportnem podjetju. To je bila edina služba, ki sem jo takrat lahko dobil. To je bilo v kraju Knoxville, v zvezni državi Tenesee, kjer je tudi sedež univerze. Po naključju sem tam spoznal slavno geografinjo profesorico Lyidio Mihelič Pulsipher, njena družina je iz Ribnice. Njen oče je emigriral v ZDA. Nekaj je videla v meni in postal sem njen študent. Sama je raziskovala predvsem Karibe, no, mene pa je vzpodbudila, da sem se lotil raziskovanja Slovenije.”

V Sloveniji je bil tudi med migrantsko krizo leta 2015. Kot pravi, smo takrat kot dvomilijonska država naredili kar smo pač lahko. In čeprav noče obrekovati ZDA v tujini, je zgrožen nad tem, kar počne ameriška vlada na mehiški meji. Prepričan je, da so migracije neizbežen del človeške zgodovine in bodo tudi del njene prihodnosti.

“Seveda, smo edini selitveni primati. Če pogledate velike opice: šimpanze, orangutane, gorile … njihov povprečni prostorski doseg je manj kot 400 kvadratnih kilometrov. Ne premaknejo se vse življenje. Pri ljudeh je nekaj drugače: mi se premaknemo, spremenimo se. Rečemo si: ‘tam je priložnost’ ali ‘to me bo prizadelo’ ali ‘tam ljubim nekoga’ ali ‘ker tu ljubim nekoga, bom ostal’ ali ‘tam je lepo, tu je grdo’. To imamo v sebi, ta mobilnost je tista, zaradi katere smo ljudje. Ker se premikamo, smo ljudje. Hkrati pa bomo kot ljudje vedno videli različnost in drugačnost drug v drugem.”

Toliko skupnih stvari nas druži, pa vendar smo le redko sposobni pogledati na človeštvo, kot na eno samo raso. Toby Martin Applegate je prepričan, da bomo slej ko prej prerasli darvinistično načelo, da preživi najmočnejši. Kot družba bomo napredovali skozi medsebojno pomoč in solidarnost.


Evropa osebno

721 epizod


Predstavljamo čisto navadne nenavadne ljudi. Denimo take, ki se učijo estonščine, ali one, ki redijo severne jelene, med dopustom razvažajo pice v Bruslju.

Toby Martin Applegate

26.08.2019

Toby Martin Applegate je Američan z nadpovprečnim znanjem o Sloveniji. Čeprav brez slovenskih korenin, si je za svoj doktorat izbral temo izbrisanih, že prej za magisterij pa je preučeval slovenske kozolce. Zdaj pa se ukvarja z našim odnosom do beguncev in migrantov. Kako to, da se je profesor humanistične geografije pred več 20 leti navdušil nad Slovenijo in zakaj se vedno znova vrača k nam?

Američan Toby Martin Applegate nima slovenskih korenin, a kot humanistični geograf že več kot dvajset let preučuje našo državo

Toby Martin Applegate je Američan z nadpovprečnim znanjem o Sloveniji. Čeprav brez slovenskih korenin, si je za svoj doktorat izbral temo izbrisanih, že prej za magisterij pa je preučeval slovenske kozolce. Zdaj pa se ukvarja z našim odnosom do beguncev in migrantov. Čeprav že ne zna več prešteti, kolikokrat je že obiskal našo državo, je za Tobyja Martina Applegata slovenščina še vedno (pre)trd oreh.

“Pa drugače imam sicer talent za jezike, znam malo japonsko, lahko pišem in berem nemško, študiral sem latinščino in grščino, zato me je mentorica poslala v Slovenijo. Ampak potem sem prišel sem in nisem razumel ničesar. Nekoč sem bil v Cerknem, pred tem pa v Ribnici in ko so me (v Cerknem) prosili, naj kaj povem, sem po ribniško zavil “ne vajm” namesto “ne vem” – kar jim je bilo strašno smešno. Ljudje govorijo zelo hitro, v narečjih in slengih, sploh v Ljubljani je najtežje slediti, na deželi je drugače, ljudje so bolj umirjeni.”

Toby Martin Applegate je odraščal na ameriškem jugu. Imel je srečo, da je bil rojen v precej premožni družini in da mu je šlo dobro v šoli. Bil je tudi športnik in je prvi v družini diplomiral.

“Ko sem diplomiral leta 1992, je bilo sredi recesije, slabo ekonomsko obdobje, dobil sem službo kot menedžer pri transportnem podjetju. To je bila edina služba, ki sem jo takrat lahko dobil. To je bilo v kraju Knoxville, v zvezni državi Tenesee, kjer je tudi sedež univerze. Po naključju sem tam spoznal slavno geografinjo profesorico Lyidio Mihelič Pulsipher, njena družina je iz Ribnice. Njen oče je emigriral v ZDA. Nekaj je videla v meni in postal sem njen študent. Sama je raziskovala predvsem Karibe, no, mene pa je vzpodbudila, da sem se lotil raziskovanja Slovenije.”

V Sloveniji je bil tudi med migrantsko krizo leta 2015. Kot pravi, smo takrat kot dvomilijonska država naredili kar smo pač lahko. In čeprav noče obrekovati ZDA v tujini, je zgrožen nad tem, kar počne ameriška vlada na mehiški meji. Prepričan je, da so migracije neizbežen del človeške zgodovine in bodo tudi del njene prihodnosti.

“Seveda, smo edini selitveni primati. Če pogledate velike opice: šimpanze, orangutane, gorile … njihov povprečni prostorski doseg je manj kot 400 kvadratnih kilometrov. Ne premaknejo se vse življenje. Pri ljudeh je nekaj drugače: mi se premaknemo, spremenimo se. Rečemo si: ‘tam je priložnost’ ali ‘to me bo prizadelo’ ali ‘tam ljubim nekoga’ ali ‘ker tu ljubim nekoga, bom ostal’ ali ‘tam je lepo, tu je grdo’. To imamo v sebi, ta mobilnost je tista, zaradi katere smo ljudje. Ker se premikamo, smo ljudje. Hkrati pa bomo kot ljudje vedno videli različnost in drugačnost drug v drugem.”

Toliko skupnih stvari nas druži, pa vendar smo le redko sposobni pogledati na človeštvo, kot na eno samo raso. Toby Martin Applegate je prepričan, da bomo slej ko prej prerasli darvinistično načelo, da preživi najmočnejši. Kot družba bomo napredovali skozi medsebojno pomoč in solidarnost.


25.09.2023

Phil Maguire: Zapori so priložnost za spremembe

Po svetu v tem trenutku v zaporih živi več kot 11 milijonov ljudi. Več kot 11 milijonov se jih torej srečuje s skrbjo za svoje temeljne pravice, ki bi morale biti kljub odvzemu svobode enake za vse.


18.09.2023

Eugenijus Ališanka: Brez umetnosti ni smisla življenja

Večkrat nagrajeni litovski pesnik Eugenius Ališanka živi v Vilni in čeprav je diplomiran matematik, tega nikoli ni zares poklicno počel. 40 kilometrov iz glavnega mesta ima ranč, kjer se počuti najbolj domače. Njegovo življenje pa je že od otroštva povezano s Sibirijo.


04.09.2023

John McTiernan: Pa kaj, če sem spremenil akcijske filme?

Kaj imajo skupnega ameriški akcijski spektakli Predator, Umri pokončno in Lov na rdeči oktober? Režiserja.


10.07.2023

Wendy Gibbons: Če živiš v majhni skupnosti, imaš več časa za ljudi

Wendy Gibbons je filozofinja in lingvistka iz Velike Britanije, ki živi v Starem gradu na Hvaru. Britansko otočje je zamenjala za majhen otok, kjer je več časa za ljudi. Tu je med drugim odkrila tudi camero obscuro.


03.07.2023

Fraser Hooper, klovn z Nove Zelandije

Ni čisto navaden klovn. Ali pač. Ker je preveč len, kot pravi, nima porisanega obraza, tudi pisanih oblačil ne nosi. Že od svojega petega leta starosti je vedel, da bo postal zabavljač, pri šestnajstih je zaslužil prvih 10 funtov. In od takrat se preživlja s svojimi nastopi. Britanec, ki se je zaradi ljubezni preselil na Novo Zelandijo, navdih črpal iz nastopov Charlieja Chaplina in svoje veščine dokazoval tudi na slovitem Glastonburyju, je gost Evrope osebno.


26.06.2023

Ma Thida: S svojim peresom zdravim celotno skupnost

Gostja Evrope osebno je mjanmarska pisateljica, zdravnica in aktivistka Ma Thido, sicer predsednica Odbora za pisatelje v zaporu pri Mednarodnem PEN-u. Med drugim je bila v svoji bogati karieri tudi zdravstvena svetovalka in tesna sodelavka z Aung San Su Či, kontroverzno prejemnico Nobelove nagrade za mir. Zakaj trenutno ne živi v Mjanmaru, kakšni so bili njeni dnevi v zaporu in zakaj si je izbrala kariero, ki jo v domovini nenehno postavlja v nevarnost?


19.06.2023

Stefan Gejsing: Leta 2000 je festival Roskilde izgubil nedolžnost

Roskilde je danski glasbeni festival, ki vsako leto poteka južno od mesta Roskilde. Je eden največjih glasbenih festivalov v Evropi in največji v nordijskih državah. Letos bo potekal od 24. junija do 1. julija, na njem pa bodo, tako kot vsako leto, nastopila velika imena svetovne glasbene scene, med drugim Kendrick Lamar, Burna Boy, Blur, Rosalia in drugi. V preteklosti sta nastopila tudi Post Malone in Dua Lipa, ki imata med seboj posebno vez, več o tem pa v družbi Stefana Gejsinga, glasbenega agenta omenjenega festivala.


12.06.2023

Alexia Kannas: Film nam pomaga, da bolje razumemo ljudi in svet

Filmska navdušenka je postala že v mladosti, ko se je prvič srečala z italijanskimi grozljivkami, ki so jih predvajali na avstralski javni televiziji. Danes predavateljica filmskih študij na avstralski univerzi RMIT najbolj obožuje filme o duhovih, rada pa pogleda tudi dobro romantično komedijo.


05.06.2023

Lucrecia Dalt: Glasba je vtkana v kolumbijsko kulturo

Poimenovali so jo ikona kolumbijske eksperimentalne glasbe, njeno žanrsko prepletanje tradicionalnih in sodobnih zvokov pa bolero znanstvene fantastike.


29.05.2023

Samar Kupti: V umetnosti se počuti varno pred okupacijo in patriarhatom

Palestinska režiserka se v svojih filmih dotika tabu tem tako s perspektive tradicionalne palestinske družbe kot položaja zatiranih Palestincev v Izraelu.


22.05.2023

Neelakandan Marath Santosh: Všeč mi je umirjenost življenja v Ljubljani

Neelakandan Marath Santosh je Indijec, ki ga je Slovenija posvojila in tako rekoč osvojila pred šestimi leti. Podoktorski študent na Inštitutu Jožef Stefan v Ljubljani prihaja iz Indije, natančneje iz ene od 29 zveznih držav, iz jugozahodne Kerale. Razlaga, da je bila prilagoditev na življenje v Sloveniji preprosta, saj sta obe državi zelo zeleni, poleg tega sta v Kerali tako kot tu dobra izobraževalni in socialni sistem. V pogovoru pove tudi, kdaj in zakaj se je odločil ravno za raziskovanje v Sloveniji, zakaj je po njegovem raziskovanje na področju plazme prihodnost zelene energije in zakaj mu je življenje tu posebej všeč.


15.05.2023

Amir Bastan: Najsrečnejši sem, ko imajo stvari smisel

Ko je žalosten, posluša glasbo Nicka Cava, umetnosti ne vidi brez znanosti in nasprotno. Najbolj vznemirjen je, ko robot komunicira z njim tako, kot ga je sprogramiral. V Linzu se ukvarja s precej abstraktnimi pojmi, kot sta zavedno in nezavedno mišljenje v robotiki.


08.05.2023

Stephen Clark: Potni list pustim pred vrati

Eden izmed Britancev, ki je ostal vpet v delovanje evropskih institucij. Govori o tem, kam si želi, da bi šla Evropska unija v prihodnosti, kako se soočiti z evroskepticizmom in o čem se pogovarja z ljudmi, ki jih obiskuje po celotni Uniji. Spregovori pa tudi o tem, kako je bilo dan, potem ko so Britanci na referndumu izglasovali brexit.


26.04.2023

Duško Domanović: Tudi sedanji časi bodo nekoč dobri in stari

Duško Domanović je večkrat nagrajeni srbski pesnik srednje generacije. Beograda se izogiba, tako kot se Beograd izogiba njemu in dokazuje, da “znamo brati in pisati tudi na periferiji.” Objavlja poezijo, kratko prozo in pričevanja ter pesmi za otroke. Ima tudi svoj blog, kjer bralce najprej pozdravi bankovec za več milijard dinarjev, ki so jih tiskali v časih Miloševića.


24.04.2023

Lola Marsh: Med korono napisan tretji album je prišel kot nenapovedan otrok

Pri nas je duet tako domač, da Gil in Yael Shoshana niti ne znata prešteti, koliko koncertov sta že imela v Sloveniji. V ljubljanskem Kinu Šiška sta nastopila tik pred korono in spet konec marca, ko smo se z njima dobili na pogovoru. Ta se je vrtel okoli tega, kako sta preživela to obdobje, kaj se je v tem času spremenilo tako v glasbenem okolju kot tudi družbi nasploh, pa o napadih na Žide, pravicah žensk in še čem.


14.04.2023

Farzin Lotfi Jam: Če nimaš krize vsake tri leta, potem ne živiš pri polni zavesti

Farzin Lotfi-Jam je arhitekt, ki živi v Združenih državah Amerike. Pravi, da je pred kratkim začel živeti ameriške sanje, ko si je v predmestju kupil svojo prvo hišo. A do tega je vodilo kar nekaj stopnic, kar nekaj preprek je bilo vmes. Farzin je namreč po rodu Iranec, rodil se je v Teheranu, pri šestih letih pa je z družino zapustil državo, saj so iskali boljše razmere za življenje v Avstraliji. Tam je zrasel, študiral, dokler ni odšel v Združene države na študij, se zaljubil in sklenil, da tam ostane. A pridobitev zelene karte je bila mučna. Domneva, da je zaradi Trumpove uvedbe prepovedi vstopa muslimanom zato nanjo čakal kar 36 mesecev, čeprav je bil poročen z Američanko, medtem ko je kolega, ki je samo Avstralec, na to čakal le sedem. Več o čakanju, o življenjskih naukih, odraščanju v Iranu in nato Avstraliji, feministični revoluciji in arhitekturi kot načinu življenja Farzin Lotfi-Jam spregovori v pogovoru.


10.04.2023

Alexandria Loutitt: Sem edina smučarska skakalka, ki je naslov svetovne prvakinje osvojila na dveh domačih skakalnicah

Kanadska najstnica Alexandria Loutitt je v pretekli sezoni z dvema naslovoma svetovne prvakinje spisala eno najlepših zgodb v skakalni karavani. V mesecu dni je najprej postala mladinska in nato še članska svetovna prvakinja. 19-letnica trenira v Sloveniji, kjer zadnji dve leti tudi živi. Kljub temu, da se je lani v Planici hudo poškodovala in skoraj že končala kariero, ima na skakalnico pod Poncami čudovite spomine.


03.04.2023

Gail Jenkinson: Očarljivo je snemati živali, ki živijo v skupinah

Direktorica fotografije je bila marca gostja Festivala dokumentarnega filma v Ljubljani. Na festivalu so namreč predvajali tudi dokumentarec Patrick in kit glavač, ki govori o navdušencu nad kiti, ki je v karibskih morjih vzpostavil bazo ter leta preučeval kite in z nekaterimi celo vzpostavil oseben odnos.


27.03.2023

Mathias Braathen: Strasti je dovolj, zdaj moramo le videti, kam nas bo odpeljala

Mladi Norvežan Mathias Braathen je lani skakalne smuči postavil v kot in postal profesionalni snemalec zračnih posnetkov. Je eden od trojice, zaslužen, da so z letošnjega Svetovnega prvenstva v nordijskem smučanju v Planici šli v svet ne le čudoviti posnetki doline pod Poncami, ampak tudi dih jemajoči posnetki smučarskih skokov posnetih s pomočjo dronov, ki so letali vsega nekaj metrov za skakalci. Za dober posnetek namreč ni dovolj, da si vrhunsko izurjen upravljalec drona, ampak moraš smučarske skoke poznati do zadnje malenkosti, poznati zakonitosti vetra, imeti uigrano ekipo in kar je najbolj pomembno, da ti nekdanji kolegi zaupajo.


20.03.2023

Michael Corcoran: Razjeziti moraš 80 odstotkov ljudi, da si pridobiš preostalih 20 odstotkov

Letalska družba Ryanair ne dviguje prahu le z vzletanjem in pristajanjem, ampak tudi z objavami na družabnih omrežjih. Ekipo, ki pripravlja duhovite, kritične in na trenutke tudi kar precej ostre odzive na pritoževanje potnikov ter druge aktualne tematike, vodi Michael Corcoran, ljubitelj kave in Tik Toka.


Stran 3 od 37
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov