Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Toby Martin Applegate je Američan z nadpovprečnim znanjem o Sloveniji. Čeprav brez slovenskih korenin, si je za svoj doktorat izbral temo izbrisanih, že prej za magisterij pa je preučeval slovenske kozolce. Zdaj pa se ukvarja z našim odnosom do beguncev in migrantov. Kako to, da se je profesor humanistične geografije pred več 20 leti navdušil nad Slovenijo in zakaj se vedno znova vrača k nam?
Američan Toby Martin Applegate nima slovenskih korenin, a kot humanistični geograf že več kot dvajset let preučuje našo državo
Toby Martin Applegate je Američan z nadpovprečnim znanjem o Sloveniji. Čeprav brez slovenskih korenin, si je za svoj doktorat izbral temo izbrisanih, že prej za magisterij pa je preučeval slovenske kozolce. Zdaj pa se ukvarja z našim odnosom do beguncev in migrantov. Čeprav že ne zna več prešteti, kolikokrat je že obiskal našo državo, je za Tobyja Martina Applegata slovenščina še vedno (pre)trd oreh.
“Pa drugače imam sicer talent za jezike, znam malo japonsko, lahko pišem in berem nemško, študiral sem latinščino in grščino, zato me je mentorica poslala v Slovenijo. Ampak potem sem prišel sem in nisem razumel ničesar. Nekoč sem bil v Cerknem, pred tem pa v Ribnici in ko so me (v Cerknem) prosili, naj kaj povem, sem po ribniško zavil “ne vajm” namesto “ne vem” – kar jim je bilo strašno smešno. Ljudje govorijo zelo hitro, v narečjih in slengih, sploh v Ljubljani je najtežje slediti, na deželi je drugače, ljudje so bolj umirjeni.”
Toby Martin Applegate je odraščal na ameriškem jugu. Imel je srečo, da je bil rojen v precej premožni družini in da mu je šlo dobro v šoli. Bil je tudi športnik in je prvi v družini diplomiral.
“Ko sem diplomiral leta 1992, je bilo sredi recesije, slabo ekonomsko obdobje, dobil sem službo kot menedžer pri transportnem podjetju. To je bila edina služba, ki sem jo takrat lahko dobil. To je bilo v kraju Knoxville, v zvezni državi Tenesee, kjer je tudi sedež univerze. Po naključju sem tam spoznal slavno geografinjo profesorico Lyidio Mihelič Pulsipher, njena družina je iz Ribnice. Njen oče je emigriral v ZDA. Nekaj je videla v meni in postal sem njen študent. Sama je raziskovala predvsem Karibe, no, mene pa je vzpodbudila, da sem se lotil raziskovanja Slovenije.”
V Sloveniji je bil tudi med migrantsko krizo leta 2015. Kot pravi, smo takrat kot dvomilijonska država naredili kar smo pač lahko. In čeprav noče obrekovati ZDA v tujini, je zgrožen nad tem, kar počne ameriška vlada na mehiški meji. Prepričan je, da so migracije neizbežen del človeške zgodovine in bodo tudi del njene prihodnosti.
“Seveda, smo edini selitveni primati. Če pogledate velike opice: šimpanze, orangutane, gorile … njihov povprečni prostorski doseg je manj kot 400 kvadratnih kilometrov. Ne premaknejo se vse življenje. Pri ljudeh je nekaj drugače: mi se premaknemo, spremenimo se. Rečemo si: ‘tam je priložnost’ ali ‘to me bo prizadelo’ ali ‘tam ljubim nekoga’ ali ‘ker tu ljubim nekoga, bom ostal’ ali ‘tam je lepo, tu je grdo’. To imamo v sebi, ta mobilnost je tista, zaradi katere smo ljudje. Ker se premikamo, smo ljudje. Hkrati pa bomo kot ljudje vedno videli različnost in drugačnost drug v drugem.”
Toliko skupnih stvari nas druži, pa vendar smo le redko sposobni pogledati na človeštvo, kot na eno samo raso. Toby Martin Applegate je prepričan, da bomo slej ko prej prerasli darvinistično načelo, da preživi najmočnejši. Kot družba bomo napredovali skozi medsebojno pomoč in solidarnost.
721 epizod
Predstavljamo čisto navadne nenavadne ljudi. Denimo take, ki se učijo estonščine, ali one, ki redijo severne jelene, med dopustom razvažajo pice v Bruslju.
Toby Martin Applegate je Američan z nadpovprečnim znanjem o Sloveniji. Čeprav brez slovenskih korenin, si je za svoj doktorat izbral temo izbrisanih, že prej za magisterij pa je preučeval slovenske kozolce. Zdaj pa se ukvarja z našim odnosom do beguncev in migrantov. Kako to, da se je profesor humanistične geografije pred več 20 leti navdušil nad Slovenijo in zakaj se vedno znova vrača k nam?
Američan Toby Martin Applegate nima slovenskih korenin, a kot humanistični geograf že več kot dvajset let preučuje našo državo
Toby Martin Applegate je Američan z nadpovprečnim znanjem o Sloveniji. Čeprav brez slovenskih korenin, si je za svoj doktorat izbral temo izbrisanih, že prej za magisterij pa je preučeval slovenske kozolce. Zdaj pa se ukvarja z našim odnosom do beguncev in migrantov. Čeprav že ne zna več prešteti, kolikokrat je že obiskal našo državo, je za Tobyja Martina Applegata slovenščina še vedno (pre)trd oreh.
“Pa drugače imam sicer talent za jezike, znam malo japonsko, lahko pišem in berem nemško, študiral sem latinščino in grščino, zato me je mentorica poslala v Slovenijo. Ampak potem sem prišel sem in nisem razumel ničesar. Nekoč sem bil v Cerknem, pred tem pa v Ribnici in ko so me (v Cerknem) prosili, naj kaj povem, sem po ribniško zavil “ne vajm” namesto “ne vem” – kar jim je bilo strašno smešno. Ljudje govorijo zelo hitro, v narečjih in slengih, sploh v Ljubljani je najtežje slediti, na deželi je drugače, ljudje so bolj umirjeni.”
Toby Martin Applegate je odraščal na ameriškem jugu. Imel je srečo, da je bil rojen v precej premožni družini in da mu je šlo dobro v šoli. Bil je tudi športnik in je prvi v družini diplomiral.
“Ko sem diplomiral leta 1992, je bilo sredi recesije, slabo ekonomsko obdobje, dobil sem službo kot menedžer pri transportnem podjetju. To je bila edina služba, ki sem jo takrat lahko dobil. To je bilo v kraju Knoxville, v zvezni državi Tenesee, kjer je tudi sedež univerze. Po naključju sem tam spoznal slavno geografinjo profesorico Lyidio Mihelič Pulsipher, njena družina je iz Ribnice. Njen oče je emigriral v ZDA. Nekaj je videla v meni in postal sem njen študent. Sama je raziskovala predvsem Karibe, no, mene pa je vzpodbudila, da sem se lotil raziskovanja Slovenije.”
V Sloveniji je bil tudi med migrantsko krizo leta 2015. Kot pravi, smo takrat kot dvomilijonska država naredili kar smo pač lahko. In čeprav noče obrekovati ZDA v tujini, je zgrožen nad tem, kar počne ameriška vlada na mehiški meji. Prepričan je, da so migracije neizbežen del človeške zgodovine in bodo tudi del njene prihodnosti.
“Seveda, smo edini selitveni primati. Če pogledate velike opice: šimpanze, orangutane, gorile … njihov povprečni prostorski doseg je manj kot 400 kvadratnih kilometrov. Ne premaknejo se vse življenje. Pri ljudeh je nekaj drugače: mi se premaknemo, spremenimo se. Rečemo si: ‘tam je priložnost’ ali ‘to me bo prizadelo’ ali ‘tam ljubim nekoga’ ali ‘ker tu ljubim nekoga, bom ostal’ ali ‘tam je lepo, tu je grdo’. To imamo v sebi, ta mobilnost je tista, zaradi katere smo ljudje. Ker se premikamo, smo ljudje. Hkrati pa bomo kot ljudje vedno videli različnost in drugačnost drug v drugem.”
Toliko skupnih stvari nas druži, pa vendar smo le redko sposobni pogledati na človeštvo, kot na eno samo raso. Toby Martin Applegate je prepričan, da bomo slej ko prej prerasli darvinistično načelo, da preživi najmočnejši. Kot družba bomo napredovali skozi medsebojno pomoč in solidarnost.
Rodila se je v Zagrebu, kjer je leta 2006 diplomirala iz veterine. Danes je veterinarka bolj v prostem času, saj se je leta 2017 vpisala še na Akademijo dramske umetnosti, smer režija dokumentarnega filma. Svoji akademski področji velikokrat združuje v dokumentarnih filmih, v katerih so živali glavni protagonisti. Sunčica Ana Veldić se je pred časom se je v Ljubljani mudila kot gostja in članica žirije festivala kratkega filma FEKK, kjer je pripravila tudi predavanje z naslovom Naracija filma z nečloveškimi protagonisti.
Nemec Mario Dieringer je zajemal življenje z veliko mavrično žlico, dokler ga različne okoliščine niso potisnile na dno. Razmišljal je o tem, da bi si vzel življenje. Pravočasna psihoterapevtska pomoč in želja po življenju sta ga prignali do tega, da danes skupaj s svojim psom Tyrion hodi po svetu, sadi drevesa spomina na žrtve samomora in na podlagi svojih izkušenj ljudi ozavešča o duševnem zdravju.
Irene in Antoine Kaufmann sta leta 2017 prevzela posest z vinogradi v vinogradniškem mestecu Aesch, ki je od Basla odmaknjeno slabe pol ure vožnje. Novo obdobje se je začelo z njunim prihodom, saj so iz vinogradništva na količino prešli na vinogradništvo v kakovosti. In se osredotočili na pridelavo organskih in biodinamičnih vin. Leta 2019 so se preimenovali v klet Klus177. Po dolini in imenu ceste, kjer so vinogradi in njihova domačija.
Latvijski glasbenik in komik Ralfs Eilands je glasen kritik ruskega režima.
Katherine Dunn je okoljska novinarka, trenutno urednica Oxfordove mreže za okoljsko novinarstvo, kjer se sprašujejo, kako poročati o okoljski krizi, kje iskati vire, in kakšna je povezava med pandemijo, vojno in okoljem.
Filip Mrvelj je svetovno znani ulični slikar iz Slavonskega Broda, ki se je pred leti vpisal tudi v Guinessovo knjigo rekordov.
Kate Wagner je ameriška novinarka in pisateljica, ki se je navdušila nad kolesarstvom in Slovenijo.
Med letoma 2003 in 2009 je bil Thierry Vissol svetovalec Evropske komisije o avdiovizualni politiki, kljub več kot 30-letni karieri svoje funkcije ni nikoli razumel strogo uradniško.
Sogovornik je v mladosti na srednjih valovih poslušal Radio Slovenija, ki se ga je slišalo tudi v Stuttgartu. Takrat se je odločil, da bo delal na radiu.
David Fricker je na ukrajinsko-madžarsko mejo pripeljal avtobus s tri tisoč plišastimi igračkami, ki jih na železniški postaji deli med ukrajinske otroke.
Klaus Unterberger v Avstriji, pa tudi širše, velja za velikana javnih medijev, saj praktično svojo celotno kariero dela na avstrijski javni radioteleviziji ORF.
Matthew Caruana Galizia je malteški novinar, sin umorjene Daphne Caruana Galzia.
"Želimo si ostati v svoji državi in govoriti svoj jezik kot del Evropske unije," pravi tolmačka in kulturnica Kateryna Rietz-Rakul.
Okoljevarstvenik, raziskovalec, aktivist, fotograf potuje po naši modri krogli in dokumentira posledice podnebnih sprememb, ki se po njegovem najbolj očitno kažejo na izginjajočih ledenikih.
Režiserka Eliza Kubarska je v enem svojih dokumentarnih filmov v ospredje postavila družino Šerpe Ngada in to, kako tam gledajo na ekstremne alpinistične odprave.
Islandski filmski in gledališki igralec Hilmir Snær Guðnason o tem, zakaj na Islandiji ni nujno, da imajo pravljice srečen konec, o podnebnih spremembah, in o filmu Jagnje.
Alpski smučar Aksel Lund Svindal, najstarejši smukaški zmagovalec v zgodovini olimpijskih iger, o uspešni karieri, številnih poškodbah, razlogih za upokojitev in športnih vrednotah, ki so pomembne za svet.
Avstralski umetnik Colin Black se je povsem posvetil zvoku. O Ljubljani pred Parizom, dojemanju njegovega dela in mednarodnih nagradah.
Neveljaven email naslov