Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Gost Evrope osebno bo prvi mož Pesmi Evrovizije, Jon Ola Sand. Norvežan v Ženevi, nekdanji glasbenik in filmski igralec, danes televizijski producent in režiser ter predvsem izvršni nadzornik največjega glasbenega šova na svetu. Vsaka država lahko zmaga na Pesmi Evrovizije, tudi Slovenija, pravi Jon Ola. Dolgoletni producent tradicionalnega koncerta ob podelitvi Nobelove nagrade za mir v Oslu bo govoril tudi o javnih medijih kot vitalnem delu demokracije, pa tudi o svojih željah po širitvi evrovizijskega tekmovanja v Azijo in Združene države.
Norvežan Jon Ola Sand živi v Ženevi, je nekdanji glasbenik in filmski igralec, danes televizijski producent in režiser ter v prvi vrsti izvršni nadzornik Evrovizije
“Vsaka država lahko zmaga na Pesmi Evrovizije, tudi Slovenija,” meni Jon Ola Sand.
“Evrovizija je podobna naftnemu tankerju: potrebuje veliko časa, da se premakne, še več, da se obrne.”
Dolgoletni producent tradicionalnega koncerta ob podelitvi Nobelove nagrade za mir v Oslu je prepričan, da so javni mediji vitalni del demokracije in da brez njih Evropa danes ne bi bila taka, kot je. Jonova pot na čelo Evrovizije se je začela na glasbenih odrih: igral je bobne v najstniški glasbeni zasedbi, kar ga je nato vodilo do prve zaposlitve na norveški nacionalni televiziji, kjer je postal sodelavec v uredništvu glasbene oddaje.
Ko je pred desetimi leti na Evroviziji v Moskvi zmagal Alexander Rybak, je Jon Ola do takrat večletni vodja norveške evrovizijske delegacije, postal izvršni producent 55. izbora Pesmi Evrovizije, nato pa še izvršni direktor festivala.
“Evrovizija me je od nekdaj privlačila zaradi dogodka kot takega in zaradi zapletene, zelo zahtevne televizijske produkcije. To je ultimativen TV-šov in fantastičen dogodek za vsakega televizijca.”
Javni medijski servis je besedna zveza, ki jo Jon Ola Sand pogosto uporablja. In javnemu radiu in televiziji daje prednost, ko z daljincem preklaplja med kanali. “Javni medijski servis je vitalni del demokracije. Vsaka država mora imeti močan, neodvisen in dober javni servis. Njegov namen ni ustvarjanje dobička ali polnjenje žepov lastnikov delnic. Tu je zato, da služi javnosti.”
721 epizod
Predstavljamo čisto navadne nenavadne ljudi. Denimo take, ki se učijo estonščine, ali one, ki redijo severne jelene, med dopustom razvažajo pice v Bruslju.
Gost Evrope osebno bo prvi mož Pesmi Evrovizije, Jon Ola Sand. Norvežan v Ženevi, nekdanji glasbenik in filmski igralec, danes televizijski producent in režiser ter predvsem izvršni nadzornik največjega glasbenega šova na svetu. Vsaka država lahko zmaga na Pesmi Evrovizije, tudi Slovenija, pravi Jon Ola. Dolgoletni producent tradicionalnega koncerta ob podelitvi Nobelove nagrade za mir v Oslu bo govoril tudi o javnih medijih kot vitalnem delu demokracije, pa tudi o svojih željah po širitvi evrovizijskega tekmovanja v Azijo in Združene države.
Norvežan Jon Ola Sand živi v Ženevi, je nekdanji glasbenik in filmski igralec, danes televizijski producent in režiser ter v prvi vrsti izvršni nadzornik Evrovizije
“Vsaka država lahko zmaga na Pesmi Evrovizije, tudi Slovenija,” meni Jon Ola Sand.
“Evrovizija je podobna naftnemu tankerju: potrebuje veliko časa, da se premakne, še več, da se obrne.”
Dolgoletni producent tradicionalnega koncerta ob podelitvi Nobelove nagrade za mir v Oslu je prepričan, da so javni mediji vitalni del demokracije in da brez njih Evropa danes ne bi bila taka, kot je. Jonova pot na čelo Evrovizije se je začela na glasbenih odrih: igral je bobne v najstniški glasbeni zasedbi, kar ga je nato vodilo do prve zaposlitve na norveški nacionalni televiziji, kjer je postal sodelavec v uredništvu glasbene oddaje.
Ko je pred desetimi leti na Evroviziji v Moskvi zmagal Alexander Rybak, je Jon Ola do takrat večletni vodja norveške evrovizijske delegacije, postal izvršni producent 55. izbora Pesmi Evrovizije, nato pa še izvršni direktor festivala.
“Evrovizija me je od nekdaj privlačila zaradi dogodka kot takega in zaradi zapletene, zelo zahtevne televizijske produkcije. To je ultimativen TV-šov in fantastičen dogodek za vsakega televizijca.”
Javni medijski servis je besedna zveza, ki jo Jon Ola Sand pogosto uporablja. In javnemu radiu in televiziji daje prednost, ko z daljincem preklaplja med kanali. “Javni medijski servis je vitalni del demokracije. Vsaka država mora imeti močan, neodvisen in dober javni servis. Njegov namen ni ustvarjanje dobička ali polnjenje žepov lastnikov delnic. Tu je zato, da služi javnosti.”
Rodila se je v Zagrebu, kjer je leta 2006 diplomirala iz veterine. Danes je veterinarka bolj v prostem času, saj se je leta 2017 vpisala še na Akademijo dramske umetnosti, smer režija dokumentarnega filma. Svoji akademski področji velikokrat združuje v dokumentarnih filmih, v katerih so živali glavni protagonisti. Sunčica Ana Veldić se je pred časom se je v Ljubljani mudila kot gostja in članica žirije festivala kratkega filma FEKK, kjer je pripravila tudi predavanje z naslovom Naracija filma z nečloveškimi protagonisti.
Nemec Mario Dieringer je zajemal življenje z veliko mavrično žlico, dokler ga različne okoliščine niso potisnile na dno. Razmišljal je o tem, da bi si vzel življenje. Pravočasna psihoterapevtska pomoč in želja po življenju sta ga prignali do tega, da danes skupaj s svojim psom Tyrion hodi po svetu, sadi drevesa spomina na žrtve samomora in na podlagi svojih izkušenj ljudi ozavešča o duševnem zdravju.
Irene in Antoine Kaufmann sta leta 2017 prevzela posest z vinogradi v vinogradniškem mestecu Aesch, ki je od Basla odmaknjeno slabe pol ure vožnje. Novo obdobje se je začelo z njunim prihodom, saj so iz vinogradništva na količino prešli na vinogradništvo v kakovosti. In se osredotočili na pridelavo organskih in biodinamičnih vin. Leta 2019 so se preimenovali v klet Klus177. Po dolini in imenu ceste, kjer so vinogradi in njihova domačija.
Latvijski glasbenik in komik Ralfs Eilands je glasen kritik ruskega režima.
Katherine Dunn je okoljska novinarka, trenutno urednica Oxfordove mreže za okoljsko novinarstvo, kjer se sprašujejo, kako poročati o okoljski krizi, kje iskati vire, in kakšna je povezava med pandemijo, vojno in okoljem.
Filip Mrvelj je svetovno znani ulični slikar iz Slavonskega Broda, ki se je pred leti vpisal tudi v Guinessovo knjigo rekordov.
Kate Wagner je ameriška novinarka in pisateljica, ki se je navdušila nad kolesarstvom in Slovenijo.
Med letoma 2003 in 2009 je bil Thierry Vissol svetovalec Evropske komisije o avdiovizualni politiki, kljub več kot 30-letni karieri svoje funkcije ni nikoli razumel strogo uradniško.
Sogovornik je v mladosti na srednjih valovih poslušal Radio Slovenija, ki se ga je slišalo tudi v Stuttgartu. Takrat se je odločil, da bo delal na radiu.
David Fricker je na ukrajinsko-madžarsko mejo pripeljal avtobus s tri tisoč plišastimi igračkami, ki jih na železniški postaji deli med ukrajinske otroke.
Klaus Unterberger v Avstriji, pa tudi širše, velja za velikana javnih medijev, saj praktično svojo celotno kariero dela na avstrijski javni radioteleviziji ORF.
Matthew Caruana Galizia je malteški novinar, sin umorjene Daphne Caruana Galzia.
"Želimo si ostati v svoji državi in govoriti svoj jezik kot del Evropske unije," pravi tolmačka in kulturnica Kateryna Rietz-Rakul.
Okoljevarstvenik, raziskovalec, aktivist, fotograf potuje po naši modri krogli in dokumentira posledice podnebnih sprememb, ki se po njegovem najbolj očitno kažejo na izginjajočih ledenikih.
Režiserka Eliza Kubarska je v enem svojih dokumentarnih filmov v ospredje postavila družino Šerpe Ngada in to, kako tam gledajo na ekstremne alpinistične odprave.
Islandski filmski in gledališki igralec Hilmir Snær Guðnason o tem, zakaj na Islandiji ni nujno, da imajo pravljice srečen konec, o podnebnih spremembah, in o filmu Jagnje.
Alpski smučar Aksel Lund Svindal, najstarejši smukaški zmagovalec v zgodovini olimpijskih iger, o uspešni karieri, številnih poškodbah, razlogih za upokojitev in športnih vrednotah, ki so pomembne za svet.
Avstralski umetnik Colin Black se je povsem posvetil zvoku. O Ljubljani pred Parizom, dojemanju njegovega dela in mednarodnih nagradah.
Neveljaven email naslov