Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Gost Evrope osebno bo prvi mož Pesmi Evrovizije, Jon Ola Sand. Norvežan v Ženevi, nekdanji glasbenik in filmski igralec, danes televizijski producent in režiser ter predvsem izvršni nadzornik največjega glasbenega šova na svetu. Vsaka država lahko zmaga na Pesmi Evrovizije, tudi Slovenija, pravi Jon Ola. Dolgoletni producent tradicionalnega koncerta ob podelitvi Nobelove nagrade za mir v Oslu bo govoril tudi o javnih medijih kot vitalnem delu demokracije, pa tudi o svojih željah po širitvi evrovizijskega tekmovanja v Azijo in Združene države.
Norvežan Jon Ola Sand živi v Ženevi, je nekdanji glasbenik in filmski igralec, danes televizijski producent in režiser ter v prvi vrsti izvršni nadzornik Evrovizije
“Vsaka država lahko zmaga na Pesmi Evrovizije, tudi Slovenija,” meni Jon Ola Sand.
“Evrovizija je podobna naftnemu tankerju: potrebuje veliko časa, da se premakne, še več, da se obrne.”
Dolgoletni producent tradicionalnega koncerta ob podelitvi Nobelove nagrade za mir v Oslu je prepričan, da so javni mediji vitalni del demokracije in da brez njih Evropa danes ne bi bila taka, kot je. Jonova pot na čelo Evrovizije se je začela na glasbenih odrih: igral je bobne v najstniški glasbeni zasedbi, kar ga je nato vodilo do prve zaposlitve na norveški nacionalni televiziji, kjer je postal sodelavec v uredništvu glasbene oddaje.
Ko je pred desetimi leti na Evroviziji v Moskvi zmagal Alexander Rybak, je Jon Ola do takrat večletni vodja norveške evrovizijske delegacije, postal izvršni producent 55. izbora Pesmi Evrovizije, nato pa še izvršni direktor festivala.
“Evrovizija me je od nekdaj privlačila zaradi dogodka kot takega in zaradi zapletene, zelo zahtevne televizijske produkcije. To je ultimativen TV-šov in fantastičen dogodek za vsakega televizijca.”
Javni medijski servis je besedna zveza, ki jo Jon Ola Sand pogosto uporablja. In javnemu radiu in televiziji daje prednost, ko z daljincem preklaplja med kanali. “Javni medijski servis je vitalni del demokracije. Vsaka država mora imeti močan, neodvisen in dober javni servis. Njegov namen ni ustvarjanje dobička ali polnjenje žepov lastnikov delnic. Tu je zato, da služi javnosti.”
721 epizod
Predstavljamo čisto navadne nenavadne ljudi. Denimo take, ki se učijo estonščine, ali one, ki redijo severne jelene, med dopustom razvažajo pice v Bruslju.
Gost Evrope osebno bo prvi mož Pesmi Evrovizije, Jon Ola Sand. Norvežan v Ženevi, nekdanji glasbenik in filmski igralec, danes televizijski producent in režiser ter predvsem izvršni nadzornik največjega glasbenega šova na svetu. Vsaka država lahko zmaga na Pesmi Evrovizije, tudi Slovenija, pravi Jon Ola. Dolgoletni producent tradicionalnega koncerta ob podelitvi Nobelove nagrade za mir v Oslu bo govoril tudi o javnih medijih kot vitalnem delu demokracije, pa tudi o svojih željah po širitvi evrovizijskega tekmovanja v Azijo in Združene države.
Norvežan Jon Ola Sand živi v Ženevi, je nekdanji glasbenik in filmski igralec, danes televizijski producent in režiser ter v prvi vrsti izvršni nadzornik Evrovizije
“Vsaka država lahko zmaga na Pesmi Evrovizije, tudi Slovenija,” meni Jon Ola Sand.
“Evrovizija je podobna naftnemu tankerju: potrebuje veliko časa, da se premakne, še več, da se obrne.”
Dolgoletni producent tradicionalnega koncerta ob podelitvi Nobelove nagrade za mir v Oslu je prepričan, da so javni mediji vitalni del demokracije in da brez njih Evropa danes ne bi bila taka, kot je. Jonova pot na čelo Evrovizije se je začela na glasbenih odrih: igral je bobne v najstniški glasbeni zasedbi, kar ga je nato vodilo do prve zaposlitve na norveški nacionalni televiziji, kjer je postal sodelavec v uredništvu glasbene oddaje.
Ko je pred desetimi leti na Evroviziji v Moskvi zmagal Alexander Rybak, je Jon Ola do takrat večletni vodja norveške evrovizijske delegacije, postal izvršni producent 55. izbora Pesmi Evrovizije, nato pa še izvršni direktor festivala.
“Evrovizija me je od nekdaj privlačila zaradi dogodka kot takega in zaradi zapletene, zelo zahtevne televizijske produkcije. To je ultimativen TV-šov in fantastičen dogodek za vsakega televizijca.”
Javni medijski servis je besedna zveza, ki jo Jon Ola Sand pogosto uporablja. In javnemu radiu in televiziji daje prednost, ko z daljincem preklaplja med kanali. “Javni medijski servis je vitalni del demokracije. Vsaka država mora imeti močan, neodvisen in dober javni servis. Njegov namen ni ustvarjanje dobička ali polnjenje žepov lastnikov delnic. Tu je zato, da služi javnosti.”
Ljubljana bi lahko bila žarišče za zagonska podjetja in podjetništvo, a se to žal zdaj še ne dogaja.
Bruno Gola je brazilski zvočni umetnik in eden vodilnih predstavnikov zvočnega kodiranja, moderne zvrsti umetnosti, ki povezuje programiranje in avdiovizualno umetnost. Na pot zvočnega kodiranja se je podal leta 2016, po skoraj desetih letih dela v programiranju, saj v svojem delu ni več videl izzivov. Zato je poiskal nove.
Filip Kotsambouikidis se je odraščal na Švedskem, poletja pa preživljal na grški obali. Čeprav mora doma ves čas imeti olivno olje in feta sir, se tudi švedski hrani ne bi odpovedal.
Martina Zakocs je predstavnica mlajše generacije porabskih Slovencev. Doma je iz Gornjega Senika, največje slovenske vasi v Porabju. Študirala je v Mariboru in Ljubljani. Bližje so ji Štajerci, ki so bolj podobni nasmejanim Porabcem.V magisteriju je analizirala dvojezične napise v sedmih slovenskih obmejnih vaseh. V politiko se ne vmešava. Pravi, da država pod Orbanom funkcionira: “Dnevi tečejo in se moramo prilagajati temu, kar je.” Tudi o življenju mladih v Porabju, koroni in prihodnosti.
Gabriela-Mihaela Buzoianu je prišla v Ljubljano na trimesečno prakso, zdaj je tukaj že več kot 5 let. Nekdanja študentka novinarstva zdaj dela v logistiki, pri nas pa predvsem pogreša nekoliko romanskega temperamenta.
Annie Millan-Gračner je mlada Venezuelka, po izobrazbi zdravnica, ki se je pred dvema letoma in pol poročila s Slovencem in se preselila v Slovenijo.
Za Skandinavce in Nordijce velja, da so zadržani ljudje. Tudi redkobesedni, kar pa za našega gosta ne moremo trditi. Našega gosta je v Slovenijo pripeljalo trenersko delo.Finec Raimo Summanen je namreč trener hokejistov Olimpije.
Rosi Grillmair, mlada avstrijska umetnica, v odnosu med človekom in umetno inteligenco zaznava omejenost človeške domišljije.
Marina Martensson, simpatična pegasta kodrolaska, je v domovini svoje mame našla mir in vnovič glasbeno zaživela.
Ukaleq Slettemark je biatlonka, ki prihaja z Grenlandije. S tistimi, ki mislijo, da ljudje tam živijo v iglujih se rada pošali, da živi v dvonadstropnem igluju s centralnim ogrevanjem in garažo.
Mohamed al Burai je palestinski begunec. V Slovenijo je prišel pred dvema letoma, pred slabim letom mu je Slovenija podelila azil.
Stefan Gunnarsson je vodja trženja na islandski nogometni zvezi in tvorec islandskega nogometnega čudeža.
Jon Lee Anderson je v svoji bogati novinarski karieri kot dolgoletni dopisnik poročal s številnih vojnih območij na Bližnjem vzhodu in v Afriki, prav posebno ljubezen pa čuti do Latinske Amerike.
Jaume Subirana je pisatelj in profesor književnosti iz Barcelone, je strasten zagovornik katalonske kulture, neposreden kritik Španije, a hkrati samostojne države ne vidi kot edine možnosti.
Sašo Niskač se je večkrat selil med različnimi evropskimi mesti in državami ter v Sloveniji deluje kot svobodni umetnik. Producira in organizira festival evropskih kratkih filmov Europanorama.
Nekdanji marinec iz Puščavskega viharja Matt Hamlin že štiri leta živi v Ljubljani, kjer mesi tudi sladko pecivo po receptih svoje babice iz Arizone.
Katja Aleksandra Mežek je pravnica. Kalifornijo je pred nekaj meseci zamenjala za Kranj. Zakaj je navdušena nad življenjem v Sloveniji, kako svetuje podjetjem in kaj ji je najbolj všeč pri očetovi glasbi?
Gledališki in filmski igralec, režiser in producent Vasilis Kukalani se je rodil v Kölnu v Nemčiji, očetu iz Irana in materi iz Grčije. Pri ustvarjanju se napaja s humanizmom, ki je zanj nekaj najbolj osnovnega. Dejstvo.
V poslušanje ponovno ponujamo pogovor s Paymanom Qasimianom, ki je moral dvakrat pobegniti iz Irana. Prvič je zatočišče našel v Združenih državah Amerike, zdaj pa živi v Mariboru, kjer dela in se ukvarja z gledališčem.
Kanadčan Yves Langlois se je s kolesom odpravil okoli sveta, zdaj pa je “ujet” v Ljubljani .
Neveljaven email naslov