Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Psihologija in promet. Gost: Tom Vanderbilt

16.06.2011


Pri dojemanju nevarnosti na cestah smo soočeni s paradoksom: ureditev, ki se nam zdi varnejša, je v resnici lahko zelo nevarna. Če je cesta narejena kot dirkališče, bodo ljudje na njej vozili hitro ne glede na omejitve, toda ljudje že evolucijsko nismo vajeni velikih hitrosti.  Z ameriškim strokovnjakom za promet Tomom Vanderbiltom smo se pogovarjali tudi o fenomenih slovenskega prometa in voznikov.

V odmevni knjigi Traffic se Tom Vanderbilt sprašuje, zakaj takšno objektivno povečanje nevarnosti na cestah, kot se je s spremembo strani vožnje z leve na desno zgodilo leta 1967 na Švedskem, v resnici zmanjša število nesreč.

 Gospod Vanderbilt, začniva z zanimivim primerom iz Slovenije. Pred tedni je pri nas padala toča,  vozniki pa so se v strahu za svoje avtomobile ustavljali v predorih in pod mostovi, kar je seveda  izredno nevarno. Zakaj so ljudje za volanom tako vase zagledani in neodgovorni?

Avtomobil nam ponuja nekakšno tesno zaprto okolje, popolnoma ločeno od dogajanja zunaj vozila. Ko se začnete  voziti hitreje od 30 kilometrov na uro je to že večja hitrost, kot nam jo je  predvidela človeška evolucija oziroma nam  je naravno dano. Poleg tega v avtomobilu počnemo še številne druge stvari, najbolj razširjeno je telefoniranje, zato ni  nič nenavadnega, da za volanom postanemo drugačne osebnosti. Izgubimo občutek za realnost,  interakcijo z  zunanjim svetom in skoraj pozabimo, da smo ljudje. Zaostritev nekaterih kazni je lahko dobra predvsem za tiste, ki  imajo kronične težave z obnašanjem na cestah.

 V Sloveniji imamo izkušnje, da so po zaostritvi kazni vozniki krajše obdobje morda res bolj previdni,  zmanjša se tudi število nesreč, toda po določenem obdobju se prometna varnost ponovno poslabša.

Nekaj mesecev so vozniki seveda bolj previdni, tudi policija bolj striktno izvršuje kazni, potem pa začetni  zastraševalni učinek izgine.  Tudi v prometu je razkorak med zakonom in družbenimi normami prevelik. Poudarjajo se  predvsem kazni, premalo pozornosti pa se posveča osveščanju. Vsi se strinjamo, da telefoniranje med vožnjo ni na  mestu, pa večina vse eno uporablja mobilnik za volanom in zgolj pazi, da jih ne zasači policija, ne razmišljajo pa, da  ogrožajo sebe in druge. Potrebna so leta, da se družbene norme začnejo ujemati z zakoni.

 Vozniki smo tudi premalo samokritični. Zase smo prepričani, da smo seveda dobri vozniki. Kdo pa je  za vas dober in kdo slab voznik?

Ljudje pogosto mislijo, da je kakovost voznika odvisna od njegovih tehničnih spretnosti, zato obstajajo tudi stereotipi, da so moški boljši vozniki od žensk. Nekatere raziskave to res tudi potrjujejo. V Veliki Britaniji so s testi potrdili, da so mladi moški s tehničnega vidika pri manevriranju z avtomobilom bolj spretni kot ženske, vendar je to samo majhen delček, ki vpliva na kakovost vožnje. V prometu so včasih bolj kot tehnično znanje pomembno dobra presoja, potrpežljivost, sposobnost opazovanja in samokritičnosti, občutek za druge ljudi in tudi spoštovanje zakonov. Potem pridemo do tega, da ljudi učimo kako voziti spretno in hitro namesto, da bi bila glavno vodilo varna vožnja. Spremeniti bo potrebno prepričanje, kdo je dober in kdo slab voznik.

Avto je vse prevečkrat tudi statusni simbol in pa seveda ekonomska kategorija. Po nekaterih podatkih najmanj en mesec na leto delamo samo za naš avto, bencin je vse dražji, navkljub očitnim stroškom pa ima vse več ljudi lastne avtomobile. Ne gre za neke vrste »suženjski« odnos?

Res je, promet je zelo povezan z ekonomskimi razmerami. V Združenih državah Amerike smo v zadnjih letih prvič po pol stoletja morda opazili, da so se ljudje vozili nekoliko manj oziroma so se na pot odpravljali bolj premišljeno. Res pa je, da za večino niti višje cene nafte niso ovira.  Zanimiv je podatek za ZDA, pred desetletji je povprečno gospodinjstvo za prevoze porabilo 3 odstotke družinskega proračuna, danes gre za avtomobile, bencin in ostale stroške za prevoze že 18 odstotkov družinskega proračuna. Poleg tega imamo v ZDA več avtomobilov kot prebivalcev!

Kakšna pa bo prihodnost prometa, kaj se bo na cestah dogajalo v naslednjih desetih, dvajsetih letih?

Združeni narodi predvidevajo, da bo leta 2050 75 odstotkov svetovne populacije živelo v mestih, ki se praktično iz dneva v dan večajo in postajajo mega polisi. V večini večjih mest prometna ureditev predstavlja eno največjih težav, z večanjem števila prebivalcev bodo težave le še naraščale. Avtomobili za mestno vožnjo bodo morali biti manjši, vsaj člani družin si jih bodo morali deliti. Seveda je najboljša alternativa javni prevoz, na manjših mestnih območjih tudi učinkovite kolesarske poti,  toda mesta se tako hitro širijo, da tovrstni projekti hitro zastarajo in ne dohajajo potreb prebivalcev.

Tom, ob koncu pa še bolj osebno vprašanje. Kaj pa vas, kot voznika, najbolj razjezi na cesti?

Predvsem to, da se ljudje ne zavedajo tveganj in kompleksnosti vožnje. Vsakdo zase misli, da je dober šofer, toda vožnja je lahko neverjetno zahtevno opravilo, ki zahteva popolno koncentracijo.  No, kot vozniku mi gre na živce, ko se nekateri na zožitvah cest izsilijo, da jih spustiš predse. Najprej te prehitijo, potem pa se vrinejo. Nekaterim voznikom zelo hitro zraste samozavest. Mislijo, da če še niso imeli nesreče, da so dobri vozniki in zato tvegajo več in več. V avtomobilu so kot v nekakšni zlati kletki, so anonimni, odrezani od realnega sveta in lahko nevarno spremenijo svoje obnašanje.

Veliko kritik na slovenske voznike smo dobili tudi v naši akciji Vozim 202. Eno najbolj simpatičnih mnenj je povedala upokojenka Milena: 

 


Frekvenca X

683 epizod


Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.

Psihologija in promet. Gost: Tom Vanderbilt

16.06.2011


Pri dojemanju nevarnosti na cestah smo soočeni s paradoksom: ureditev, ki se nam zdi varnejša, je v resnici lahko zelo nevarna. Če je cesta narejena kot dirkališče, bodo ljudje na njej vozili hitro ne glede na omejitve, toda ljudje že evolucijsko nismo vajeni velikih hitrosti.  Z ameriškim strokovnjakom za promet Tomom Vanderbiltom smo se pogovarjali tudi o fenomenih slovenskega prometa in voznikov.

V odmevni knjigi Traffic se Tom Vanderbilt sprašuje, zakaj takšno objektivno povečanje nevarnosti na cestah, kot se je s spremembo strani vožnje z leve na desno zgodilo leta 1967 na Švedskem, v resnici zmanjša število nesreč.

 Gospod Vanderbilt, začniva z zanimivim primerom iz Slovenije. Pred tedni je pri nas padala toča,  vozniki pa so se v strahu za svoje avtomobile ustavljali v predorih in pod mostovi, kar je seveda  izredno nevarno. Zakaj so ljudje za volanom tako vase zagledani in neodgovorni?

Avtomobil nam ponuja nekakšno tesno zaprto okolje, popolnoma ločeno od dogajanja zunaj vozila. Ko se začnete  voziti hitreje od 30 kilometrov na uro je to že večja hitrost, kot nam jo je  predvidela človeška evolucija oziroma nam  je naravno dano. Poleg tega v avtomobilu počnemo še številne druge stvari, najbolj razširjeno je telefoniranje, zato ni  nič nenavadnega, da za volanom postanemo drugačne osebnosti. Izgubimo občutek za realnost,  interakcijo z  zunanjim svetom in skoraj pozabimo, da smo ljudje. Zaostritev nekaterih kazni je lahko dobra predvsem za tiste, ki  imajo kronične težave z obnašanjem na cestah.

 V Sloveniji imamo izkušnje, da so po zaostritvi kazni vozniki krajše obdobje morda res bolj previdni,  zmanjša se tudi število nesreč, toda po določenem obdobju se prometna varnost ponovno poslabša.

Nekaj mesecev so vozniki seveda bolj previdni, tudi policija bolj striktno izvršuje kazni, potem pa začetni  zastraševalni učinek izgine.  Tudi v prometu je razkorak med zakonom in družbenimi normami prevelik. Poudarjajo se  predvsem kazni, premalo pozornosti pa se posveča osveščanju. Vsi se strinjamo, da telefoniranje med vožnjo ni na  mestu, pa večina vse eno uporablja mobilnik za volanom in zgolj pazi, da jih ne zasači policija, ne razmišljajo pa, da  ogrožajo sebe in druge. Potrebna so leta, da se družbene norme začnejo ujemati z zakoni.

 Vozniki smo tudi premalo samokritični. Zase smo prepričani, da smo seveda dobri vozniki. Kdo pa je  za vas dober in kdo slab voznik?

Ljudje pogosto mislijo, da je kakovost voznika odvisna od njegovih tehničnih spretnosti, zato obstajajo tudi stereotipi, da so moški boljši vozniki od žensk. Nekatere raziskave to res tudi potrjujejo. V Veliki Britaniji so s testi potrdili, da so mladi moški s tehničnega vidika pri manevriranju z avtomobilom bolj spretni kot ženske, vendar je to samo majhen delček, ki vpliva na kakovost vožnje. V prometu so včasih bolj kot tehnično znanje pomembno dobra presoja, potrpežljivost, sposobnost opazovanja in samokritičnosti, občutek za druge ljudi in tudi spoštovanje zakonov. Potem pridemo do tega, da ljudi učimo kako voziti spretno in hitro namesto, da bi bila glavno vodilo varna vožnja. Spremeniti bo potrebno prepričanje, kdo je dober in kdo slab voznik.

Avto je vse prevečkrat tudi statusni simbol in pa seveda ekonomska kategorija. Po nekaterih podatkih najmanj en mesec na leto delamo samo za naš avto, bencin je vse dražji, navkljub očitnim stroškom pa ima vse več ljudi lastne avtomobile. Ne gre za neke vrste »suženjski« odnos?

Res je, promet je zelo povezan z ekonomskimi razmerami. V Združenih državah Amerike smo v zadnjih letih prvič po pol stoletja morda opazili, da so se ljudje vozili nekoliko manj oziroma so se na pot odpravljali bolj premišljeno. Res pa je, da za večino niti višje cene nafte niso ovira.  Zanimiv je podatek za ZDA, pred desetletji je povprečno gospodinjstvo za prevoze porabilo 3 odstotke družinskega proračuna, danes gre za avtomobile, bencin in ostale stroške za prevoze že 18 odstotkov družinskega proračuna. Poleg tega imamo v ZDA več avtomobilov kot prebivalcev!

Kakšna pa bo prihodnost prometa, kaj se bo na cestah dogajalo v naslednjih desetih, dvajsetih letih?

Združeni narodi predvidevajo, da bo leta 2050 75 odstotkov svetovne populacije živelo v mestih, ki se praktično iz dneva v dan večajo in postajajo mega polisi. V večini večjih mest prometna ureditev predstavlja eno največjih težav, z večanjem števila prebivalcev bodo težave le še naraščale. Avtomobili za mestno vožnjo bodo morali biti manjši, vsaj člani družin si jih bodo morali deliti. Seveda je najboljša alternativa javni prevoz, na manjših mestnih območjih tudi učinkovite kolesarske poti,  toda mesta se tako hitro širijo, da tovrstni projekti hitro zastarajo in ne dohajajo potreb prebivalcev.

Tom, ob koncu pa še bolj osebno vprašanje. Kaj pa vas, kot voznika, najbolj razjezi na cesti?

Predvsem to, da se ljudje ne zavedajo tveganj in kompleksnosti vožnje. Vsakdo zase misli, da je dober šofer, toda vožnja je lahko neverjetno zahtevno opravilo, ki zahteva popolno koncentracijo.  No, kot vozniku mi gre na živce, ko se nekateri na zožitvah cest izsilijo, da jih spustiš predse. Najprej te prehitijo, potem pa se vrinejo. Nekaterim voznikom zelo hitro zraste samozavest. Mislijo, da če še niso imeli nesreče, da so dobri vozniki in zato tvegajo več in več. V avtomobilu so kot v nekakšni zlati kletki, so anonimni, odrezani od realnega sveta in lahko nevarno spremenijo svoje obnašanje.

Veliko kritik na slovenske voznike smo dobili tudi v naši akciji Vozim 202. Eno najbolj simpatičnih mnenj je povedala upokojenka Milena: 

 


15.08.2024

Xkurzija: Na lovu za netopirji v turjaških cerkvah

Obiskali smo stalne prebivalce številnih cerkva po državi – netopirje. V zadnjih 20 letih so biologi pregledali več kot 1700 stavb kulturne dediščine in netopirje našli v štirih petinah vseh stavb, najpogosteje prav v cerkvah.


24.07.2024

Kaj o fenomenu slovenskega športa pravijo številke?

Je slovenski šport v primeri s športom drugih olimpijskih narodov res nekaj izjemnega? Kaj o tem pravijo številke? V Frekvenci X se nam bo pridružil Slavko Jerič, ki že vrsto let kot športni statistik spremlja številke v športu, nedavno pa je izdal tudi knjigo Statistika za začetnike, ob pomoči katere se lahko čisto vsi prelevimo v (športne) statistike. V pogovoru z njim bomo osvetlili, kaj je prav, kaj narobe glede najpogostejših primerjav držav na olimpijskih igrah, kaj vpliva na primat nekaterih narodov v nekaterih disciplinah in koliko medalj se Sloveniji nasmiha letos.


18.07.2024

Znanstveno leto na Valu, 4. del: Človeška napaka, sindrom prevaranta in učinkoviti altruizem

Na predolimpijske počitniške četrtke opozarjamo na izplen znanstvenega leta na Valu. Letos smo v Frekvenci X raziskovali tudi sindrom prevaranta, človeško napako in učinkoviti altruizem.


11.07.2024

Znanstveno leto na Valu, 3. del: Nevarni odmerki, predori, meteoriti in skrajno predelana hrana

Na predolimpijske počitniške četrtke opozarjamo na izplen znanstvenega leta na Valu. Letos smo v Frekvenci X raziskovali tudi nevarne odmerke nenevarnih snovi, obiskali smo čisto pravo gradbišče na drugem tiru pri Postojni, se pozanimali o znanosti gradnje predorov, odpravili smo se po sledeh meteoritov, ki so padli na naša tla, dotaknili smo se celo Lune, na koncu pa se podučili o pasteh skrajno predelane hrane.


09.07.2024

Znanstveno leto na Valu, 2. del: Mesta prihodnosti, strojno učenje, nagrade v znanosti in misija EEG

Na predolimpijske počitniške četrtke opozarjamo na izplen znanstvenega leta na Valu. Letos smo v Frekvenci X razmišljali o mestih prihodnostih, o besedah trajnostno, zeleno, pa tudi o strojnem učenju in marsikateri nagradi v znanosti. Pozabili pa nismo niti na merjenje možganske aktivnosti.


27.06.2024

Znanstveno leto na Valu, 1. del: Kant, Cern in oceani

Na predolimpijske počitniške četrtke opozarjamo na izplen znanstvenega leta na Valu. Letos je Frekvenca X sledila marsičemu in potikali smo se na vseh mogočih raziskovalnih misijah – od mušic, Cerna, oceanov, do liliputancev in velikanov.


20.06.2024

Turbulence so izjemno pogoste, a v večini niso nevarne za letalo

Turbulence so nekaj najobičajnejšega, s čimer se letala srečujejo vsak dan. Kljub temu se ob tresljaju številni prestrašijo, ker so prepričani, da je nekaj narobe pri letu. Vsako leto se letala srečajo z 68 tisoč zmernimi do hudimi turbulencami, nekatere so tako močne, da lahko povzročijo poškodbe letala, v njem pa se poškodujejo tudi potniki. Nazadnje smo o intenzivni turbulenci slišali maja, na letu London-Singapur je bilo več kot sto poškodovanih, en potnik je umrl. Ob tem se pri Frekvenci X sprašujemo, ali nas lahko turbulenca preseneti, kakšne vrste turbulenc obstajajo, kako turbulentno je območje Slovenije in ali bo zaradi podnebnih sprememb zmernih ali hujših turbulenc vse več?


12.06.2024

Bolgarska raziskovalna baza na Antarktiki

Bolgarija je članica Evropske unije, ki vlaga v nekatere zanimive znanstveno-raziskovalne projekte. Od leta 1988 imajo na otoku Livingstone celo svojo antartktično postajo, kjer v sklopu različnih mednarodnih odprav potekajo raziskave s področja geologije, glaciologije, oceanografije, biologije, topografije … V aktualni ekspediciji so med drugim raziskovali vpliv podnebnih sprememb na ledenike in prisotnost mikroplastike na Antarktiki.


06.06.2024

Plastenka: od nafte do zelenega zavajanja

Ste se kdaj vprašali, kako nastane plastenka? Mnogo ljudi je ne povezuje z nafto in tem, da pred svojim nastankom v obliki surovin, ki jih pridobijo iz črnega zlata, dobesedno obkroži pol sveta. Pri vsem tem je največji paradoks, da plastenka svojemu namenu služi smešno malo časa, večji del svojega življenjskega cikla pa nato preždi kot odpadek. A ne glede na to, v kateri smetnjak ali zabojnik jo odvržemo, bi morali predvsem razmišljati o tem, kako zmanjšati njihovo proizvodnjo, kako se ne utopiti v plastenkah. V Frekvenci X sledimo plastenki – od nafte do odpadka.


30.05.2024

Mentor leta dr. Roman Kuhar in pregled znanosti v maju

Konec maja je čas za pregled znanstvenih vrhov meseca, ogromno se je dogajalo, predvsem v domačem znanstvenem okolju. Mladi osnovnošolci s I. osnovne šole v Celju so zmagali na tekmovanju FIRST® LEGO® League na Norveškem. Ta mesec smo tudi pri nas opazovali severni sij. V UKC Ljubljana so objavili pomembno študijo o zdravljenju bolnikov s tveganjem za motnje srčnega ritma. Dobili smo komunikatorko znanosti, to je postala upokojena profesorica botanike in biologinje celice na Univerzi v Ljubljani dr. Marina Dermastia. Razglasili pa so tudi mentorja leta, ki je gost naše znanstvene oddaje.


23.05.2024

Meteoriti: Skrivnostna brezplačna dostava iz vesolja

V soboto, 18. maja zvečer, so na nebu nad Portugalsko in Španijo opazili svetlo kroglo. Dogodek je posnela Evropska vesoljska agencija s svojimi kamerami v Cáceresu v Španiji. Potrdili so, da je šlo za kos kometa, ki je verjetno zgorel nad Atlantikom na višini okoli 60 kilometrov. Še vedno pa preučujejo njegovo velikost in pot, da bi ocenili ali obstaja možnost, da je kakšen del dosegel površje Zemlje in postal meteorit. Košček vesolja, ki pristane na Zemljinem površju, ki ga hudomušno lahko opišemo kot najcenejšo dostavo iz vesolja, s seboj med drugim prinašajo kopico informacij o zgodnjem nastajanju osončja. Podajamo se na vesoljsko detektivko magnetnih ostankov vesolja z izjemno gostoto, občudujemo zbirko meteoritov, ki jo hrani Prirodoslovni muzej Slovenije. Zakaj največ meteoritov najdejo na Antarktiki? Kako se lahko iskanja meteoritov lotite s pometanjem? Za tiste, ki vas je ob poslušanju morda prijela iskalna mrzlica, pa še ena spodbudna informacija: v primeru, da najdete meteorit, ga lahko, če zagotovite ustrezne pogoje za hrambo, obdržite.


16.05.2024

Učinkoviti altruizem med racionalnostjo in čustvi

Kako lahko naredim kar največ dobrega? Naj premišljeno doniram samo skrbno izbranim humanitarnim organizacijam ali naj se raje odločam čustveno in pomagam po trenutni inerciji? Pod drobnogled smo vzeli koncept učinkovitega altruizma, ki skuša pomagati na podlagi merljivih dokazov, hkrati pa je deležen tudi številnih kritik. Razpravljamo o različnih konceptih altruizma in dobrodelnosti, vlogi posameznika, države in korporacij.


09.05.2024

Prevare v znanosti: Od superjunaka do lažnivca

Ranga Dias z ameriške univerze Rochester je leta 2020 zaslovel, potem ko je v reviji Nature poročal o prvem superprevodniku pri sobni temperaturi. To je bil velikanski uspeh, eden izmed svetih gralov moderne fizike, ki je Diasu na široko odprl pot do Nobelove nagrade, svetu pa do učinkovitejše prihodnosti z manj izgubami energije. A danes vemo, da je za njegovim domnevnim odkritjem prevara in vrsta goljufij. Poneverbe podatkov v znanosti postajajo vse pogostejše, dodatno skrb vnaša sivo polje umetne inteligence, ki namesto znanstvenikov lahko piše tudi članke. Kako je z integriteto v znanosti, kako lahko vemo, kaj je res in kdo zavaja?


02.05.2024

Misliti velikost: Od liliputancev do velikanov

Potujemo v zgodovino našega planeta in odkrivamo največja in najmanjša bitja, ki so ga poseljevala. Zagrizemo tudi v iskanje odgovora, kakšen mojstrski kipar je narava, ki se je domislila človeka – ravno prav velikega sesalca z nadpovprečno velikimi možgani.


25.04.2024

Kaj bi Kant porekel o Chat GPT-ju in našem podnebnem ravnanju?

V ponedeljek je minilo 300 let od rojstva Immanuela Kanta, slovitega modreca iz Königsberga, ki je močno zaznamoval filozofijo. Kant velja za prvega sodobnega filozofa, njegovo delo pa presega meje časa in nam še vedno predstavlja prvovrstno oporo pri naslavljanju temeljnih vprašanj o našem obstoju, našem razumevanju in naši odgovornosti.


18.04.2024

Velike živalske migracije: Epsko popotovanje, ki v marsičem ostaja nepojasnjeno

Vsako leto se nad našimi glavami seli na milijarde ptic, žuželk, netopirjev; njihova epska potovanja povezujejo celine in niso imuna na vpliv človeka, ki je zadal velik udarec zlasti selitvam velikih sesalcev. Kdo so selivci rekorderji, kaj jih žene in kako najdejo svoj cilj?


10.04.2024

Stoletnica elektroencefalografije: "Mi na daleč prisluškujemo možganom"

“Prosimo vas, da zaprete oči, med preiskavo se tudi ne pogovarjamo.” To so začetne besede asistenta v ambulanti za merjenje električne dejavnosti možganov EEG, kamor se je tokrat, ob skorajšnji stoletnici prve meritve na človeku, povabila tudi Frekvenca X. Elektroencefalograf je naprava, ki jo je na človeku prvič uporabil nemški psihiater Hans Berger 6. julija 1924. Kljub svoji starosti se tehnologija do danes ni prav veliko spremenila, ob merjenju dejavnosti še vedno na glavo postavijo elektrode, ob pomoči katerih ugotavljajo mogoča odstopanja od normalne električne dejavnosti možganov. Pravzaprav jim “na daleč” prisluškujejo. In to so delali tudi, ko se je na Nevrološki kliniki pri vodji Centra za epilepsijo odraslih dr. Bogdanu Lorberju oglasila Maja Stepančič. Vabljeni torej na posebno zvočno izkušnjo, prisluškovali boste lahko preiskavi EEG.


04.04.2024

Oceani: Pregreti modri motor planeta

Če omenimo oceane, na kaj pomislite? Večina ljudi pomisli na ribe in na njihovo slanost …, na biologijo in kemijo morja torej. Toda tisto, kar res zaznamuje oceane, je njihova fizika.


28.03.2024

Znanost v marcu: Od ekstremofilnih gliv, anafilaksije, do fizikalne fotografije

Tokratna Frekvenca X se spet sprehaja po največjih ali najzanimivejših dosežkih meseca. Marec je mesec, ko naša oddaja praznuje rojstni dan, mesec, ko se podeljujejo Jesenkove nagrade; letos je nagrado za življenjsko delo prejela prof. dr. Nina Gunde Cimerman z biotehniške fakultete, ki bo tudi naša gostja. Poleg tega naj omenimo še nekaj novic iz sveta znanosti: govorili bomo o pomembni raziskavi Univerzitetne klinike za pljučne bolezni in alergijo Golnik v zvezi z anafilaksijo, povabili se bomo na pojedino zvezd, ki se hranijo tudi s planeti, in odgovorili na vprašanje, zakaj antropocen ne bo postal uradno poimenovanje dobe, v kateri ima največji vpliv na okolje človek.


22.03.2024

Frekvenca X pred občinstvom: Od orjakov do liliputancev

Je biti velik ali majhen v naravi prednost ali slabost? Kaj pa zares velik? Frekvenca X, poljudnoznanstvena oddaja Vala 202, svoj 15. rojstni dan praznuje s sebi enakimi. Pred mladim občinstvom in v čisto pravem radijskem studiu načenjamo temo velikosti in kako ta vpliva na ves živi svet okoli nas. Potujte z nami skozi zgodovino našega planeta in odkrijte največja bitja, ki so ga poseljevala. Kaj je pripomoglo k temu, da so po Zemlji nekoč lomastili megalomanski kuščarji in kako so se sploh premikali? Zakaj so kiti še dandanes tako ogromni in ali so orjaški pajki in kačji pastirji sploh mogoči? In kaj imata o fantazijskih bitjih, kot so leteči zmaji, krilati konji pegazi, palčki in velikani iz pripovedk, povedati fizika in biologija? Zagrizli pa bomo tudi v iskanje odgovora, kakšen mojstrski kipar je narava, ki se je domislila človeka – ravno prav velikega sesalca z nadpovprečno velikimi možgani. Kako se je z našo velikostjo igrala evolucija in do kod še lahko zrastemo? Kako bi živeli, če bi se nenadoma – kot Alica – povečali ali pomanjšali? Zaneslo pa nas bo tudi daleč stran v vesolje z misijo, da se domislimo planeta, na katerem bi lahko obstajali velikani.


Stran 1 od 35
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov