Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Tahioni, gost dr. Heinrich Päs

06.10.2011


Raziskovalci projekta OPERA so svetu nedavno sporočili, da so v podzemnem laboratoriju v italjanskem Gran Sassu izmerili nenavadno hitrost. Osnovni delci – z imenom nevtrini – potujejo nekoliko hitreje od svetlobe.

Meritev je bila tehnično izjemno zahtevna, zaradi česar bi se v njej lahko skrivale neznane napake. Ker bi potencialno odkritje pomenilo revolucijo v fiziki, je razumljivo, da so fiziki do rezultatov izjemno skeptični in previdni. Samo čas bo povedal ali se ta revolucija res obeta ali pa bodo tahioni zopet ostali samo privlačna ideja na papirju.

Sogovornik v Frekvenci X je bil prof. dr. Heinrich Päs.

Profesor Heinrich Päs, si vi sami želite, da bi tahioni res obstajali, bi bilo naše vesolje potem bolj zanimivo?

Zagotovo. Kar me najbolj navdušuje, zaradi lastnega dela, je možnost, da nevtrini potujejo po bližnjicah v dodatnih dimenzijah. Vedejo se kot kot tahioni, vendar v resnici niso. Zaradi bližnjic se hitrost delcev zdi hitrejša od svetlobe, vendar v resnici ni. Kakršnakoli bo pravilna razlaga nenavadnega rezultata eksperimenta OPERA, če je pravilno, bo naše vesolje še bistveno bolj zanimivo. Fascinantne stvari: komuniciranje, ki je hitrejše od svetlobe, ali potovanje skozi čas, vse to bi lahko v prihodnosti prišlo na obzorje.

Nekatere teorije sicer dopuščajo obstoj tahionov, vendar večina fizikov ne verjame, da tudi res obstajajo. Zakaj ne?

Fiziki se vedno trudijo širiti meje obstoječih teorij. Vedno se sprašuješ, ali bo tvoja teorija veljala za vedno, ali velja le za določene pogoje. Če pa greš izven le-teh, obstaja možnost, da boš odkril kaj novega in razburljivega. Novo nas vedno navdušuje in ljudje radi špekulirajo prek meja veljavne fizike, ki je bila potrjena v eksperimentih.

Recimo, da tahioni obstajajo. Kaj bi potem lahko počeli z njimi, bi imeli kakšno praktično aplikacijo? Bi lahko z njimi videli v preteklost?

Vprašanje je, kaj tahioni v resnici so. Za zdaj poskusi z nevtrini kažejo le, da utegnejo potovati hitreje kot je hitrost svetlobe v vakuumu. Obstaja nekaj teorij, ki to razlagajo. Alan Kostelecky iz Univerze Indiana predlaga, da obstajajo polja ozadja, ki upočasnijo svetlobo, kar bi omogočilo nevtrinom, da bi bili hitrejši od svetlobe. Največja hitrost v relativnostni teoriji, hitrost svetlobe v vakuumu, potem sploh ni največja možna hitrost. Možno je, da je upočasnjena zaradi tega polja ozadja. Gre za podoben učinek, kot gibanje svetlobe v vodi. V vodi svetloba ni najhitrejša stvar in nekateri delci potujejo hitreje od nje. Obstaja še druga ideja, ki predlaga, da obstaja več dimenzij kot le tri. Morda je četrta dimenzija zavita tako, da delcem omogoča, da vanjo vstopajo in tam potujejo hitreje. Če imaš nove dimenzije, lahko bližnjice uporabiš za hitrejšo komunikacijo. V nekaterih okoliščinah bi lahko sporočilo poslali celo v preteklost, kakršnekoli paradokse bi to povzročilo. S tem odpiramo Pandorino skrnjinico in dajemo prostor resnično noremu pojavu.

Ali bi obstoj tahionov pomenil, da se je slavni Einstein motil o zakonih, ki vladajo vesolju?

Mogoče, vendar to ni zelo verjetno. Če dodate tahione relativnostni teoriji, in ti reagirajo z običajnimi delci, potem bi to pomenilo problem za Einsteina. A dve razlagi, ki sem jih omenil, nove dimenzije ali polja ozadja, bi teorijo le nekoliko dopolnili. Vse skupaj bi bilo še vedno kompatibilno z relativnostno teorijo.

Kaj pa menite o nedavnem rezultatu skupine OPERA, ki je izmerila nadsvetlobno hitrost nevtrinov?

Zelo sem vznemirjen, seveda, ker na nek način potrjuje nekatere napovedi, ki smo jih naredili o nevtrinih in dodatnih dimenzijah, po drugi strani pa gre za veliko novico in večja kot je novica, bolj si skeptičen. Kot če bi ti nekdo povedal, da je na dvorišču samorog in če je oblečen v roza, bi v to dvomil še bolj. Gre res za veliko novico, ker so nevtrini toliko hitrejši od svetlobe in zaradi posledic za fiziko. Prinaša namreč nova polja in dimenzije ali celo premislek o relativnostni teoriji. Če je res, gre za odkritje stoletja. Sem torej skeptičen in vznemirjen.


Frekvenca X

683 epizod


Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.

Tahioni, gost dr. Heinrich Päs

06.10.2011


Raziskovalci projekta OPERA so svetu nedavno sporočili, da so v podzemnem laboratoriju v italjanskem Gran Sassu izmerili nenavadno hitrost. Osnovni delci – z imenom nevtrini – potujejo nekoliko hitreje od svetlobe.

Meritev je bila tehnično izjemno zahtevna, zaradi česar bi se v njej lahko skrivale neznane napake. Ker bi potencialno odkritje pomenilo revolucijo v fiziki, je razumljivo, da so fiziki do rezultatov izjemno skeptični in previdni. Samo čas bo povedal ali se ta revolucija res obeta ali pa bodo tahioni zopet ostali samo privlačna ideja na papirju.

Sogovornik v Frekvenci X je bil prof. dr. Heinrich Päs.

Profesor Heinrich Päs, si vi sami želite, da bi tahioni res obstajali, bi bilo naše vesolje potem bolj zanimivo?

Zagotovo. Kar me najbolj navdušuje, zaradi lastnega dela, je možnost, da nevtrini potujejo po bližnjicah v dodatnih dimenzijah. Vedejo se kot kot tahioni, vendar v resnici niso. Zaradi bližnjic se hitrost delcev zdi hitrejša od svetlobe, vendar v resnici ni. Kakršnakoli bo pravilna razlaga nenavadnega rezultata eksperimenta OPERA, če je pravilno, bo naše vesolje še bistveno bolj zanimivo. Fascinantne stvari: komuniciranje, ki je hitrejše od svetlobe, ali potovanje skozi čas, vse to bi lahko v prihodnosti prišlo na obzorje.

Nekatere teorije sicer dopuščajo obstoj tahionov, vendar večina fizikov ne verjame, da tudi res obstajajo. Zakaj ne?

Fiziki se vedno trudijo širiti meje obstoječih teorij. Vedno se sprašuješ, ali bo tvoja teorija veljala za vedno, ali velja le za določene pogoje. Če pa greš izven le-teh, obstaja možnost, da boš odkril kaj novega in razburljivega. Novo nas vedno navdušuje in ljudje radi špekulirajo prek meja veljavne fizike, ki je bila potrjena v eksperimentih.

Recimo, da tahioni obstajajo. Kaj bi potem lahko počeli z njimi, bi imeli kakšno praktično aplikacijo? Bi lahko z njimi videli v preteklost?

Vprašanje je, kaj tahioni v resnici so. Za zdaj poskusi z nevtrini kažejo le, da utegnejo potovati hitreje kot je hitrost svetlobe v vakuumu. Obstaja nekaj teorij, ki to razlagajo. Alan Kostelecky iz Univerze Indiana predlaga, da obstajajo polja ozadja, ki upočasnijo svetlobo, kar bi omogočilo nevtrinom, da bi bili hitrejši od svetlobe. Največja hitrost v relativnostni teoriji, hitrost svetlobe v vakuumu, potem sploh ni največja možna hitrost. Možno je, da je upočasnjena zaradi tega polja ozadja. Gre za podoben učinek, kot gibanje svetlobe v vodi. V vodi svetloba ni najhitrejša stvar in nekateri delci potujejo hitreje od nje. Obstaja še druga ideja, ki predlaga, da obstaja več dimenzij kot le tri. Morda je četrta dimenzija zavita tako, da delcem omogoča, da vanjo vstopajo in tam potujejo hitreje. Če imaš nove dimenzije, lahko bližnjice uporabiš za hitrejšo komunikacijo. V nekaterih okoliščinah bi lahko sporočilo poslali celo v preteklost, kakršnekoli paradokse bi to povzročilo. S tem odpiramo Pandorino skrnjinico in dajemo prostor resnično noremu pojavu.

Ali bi obstoj tahionov pomenil, da se je slavni Einstein motil o zakonih, ki vladajo vesolju?

Mogoče, vendar to ni zelo verjetno. Če dodate tahione relativnostni teoriji, in ti reagirajo z običajnimi delci, potem bi to pomenilo problem za Einsteina. A dve razlagi, ki sem jih omenil, nove dimenzije ali polja ozadja, bi teorijo le nekoliko dopolnili. Vse skupaj bi bilo še vedno kompatibilno z relativnostno teorijo.

Kaj pa menite o nedavnem rezultatu skupine OPERA, ki je izmerila nadsvetlobno hitrost nevtrinov?

Zelo sem vznemirjen, seveda, ker na nek način potrjuje nekatere napovedi, ki smo jih naredili o nevtrinih in dodatnih dimenzijah, po drugi strani pa gre za veliko novico in večja kot je novica, bolj si skeptičen. Kot če bi ti nekdo povedal, da je na dvorišču samorog in če je oblečen v roza, bi v to dvomil še bolj. Gre res za veliko novico, ker so nevtrini toliko hitrejši od svetlobe in zaradi posledic za fiziko. Prinaša namreč nova polja in dimenzije ali celo premislek o relativnostni teoriji. Če je res, gre za odkritje stoletja. Sem torej skeptičen in vznemirjen.


24.11.2022

Proteini, gradniki življenja 3/3: Pred nami je izjemno obdobje raziskovanja ved o življenju

Napovedovanje tridimenzionalnih oblik proteinov je pomembno za načrtovanje novih zdravil, poznavanje življenjskih procesov in bolezni. Če se je na tem področju napredek dogajal počasi, pa v zadnjih štirih letih strukturna biologija doživlja ponovni razcvet. Pojavila se je namreč umetna inteligenca, ki je napovedala oblike 200 milijonov proteinov. To se še ni zgodilo. Alpha Fold 2 je revolucionarni algoritem, brez katerega si raziskovalci ne predstavljajo več svojega dela. Eksperimentalno določevanje strukture je namreč zelo zahtevno in drago opravilo, Alpha Fold 2 pa lahko iz zaporedja aminokislin napove oziroma ugane 3D strukturo proteina. Kaj so nevronske mreže in kaj imajo skupnega z človeškimi nevroni, kako deluje umetna inteligenca in zakaj je tako pomembna pri raziskovanju na področju proteinov, pa v sklepni epizodi serije Proteini, gradniki življenja.


17.11.2022

Proteini, gradniki življenja 2/3: 5800 proteinskih kompleksov za premer človeškega lasu

Proteini so gradniki našega življenja, zaradi njih lahko dihamo, mislimo, hodimo … V prvi epizodi serije smo odkrivali, zakaj je sploh pomembno, da poznamo njihovo tridimenzionalno obliko. S tem znanjem lahko namreč bolje razumemo procese življenja, imamo vpogled v številne bolezni, hkrati pa je to podlaga za načrtovanje novih zdravil. V drugi epizodi tridelne serije Proteini, gradniki življenja se spoznamo z načinom za določanje tridimenzionalne oblike molekul - s krioelektronsko mikroskopijo. Obiščemo tudi laboratorij na Kemijskem inštitutu, kjer stoji edini tak mikroskop v Sloveniji in pokličemo Nobelovega nagrajenca Joachima Franka, ki je leta 2017 prejel tretjino nagrade za razvoj na področju krioelektronske mikroskopije. Pa še to: na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje so nam natisnili model 3D-proteina, več o njegovi obliki pove prof. Metod Frlic, predstojnik oddelka za kiparstvo.


09.11.2022

Proteini, gradniki življenja 1/3: Krasne tridimenzionalne oblike

Nova miniserija Frekvence X se bo tokrat podala v skrivnostni svet proteinov. Čeprav to zveni enostavno, bomo v prihodnjih epizodah naše znanstvene oddaje poskušali zaplavati v nekoliko bolj zahtevne vode preučevanja proteinov. Pa ne tistih, ki jih uživamo, temveč takšnih, lahko jim rečemo kar molekularni stroji, ki nam omogočajo življenje. Tistih, ki so že v našem telesu. Če poenostavimo, so proteini nekakšni mali delavci, precej manjši od celic. So encimi, ki omogočajo kemijske reakcije, recimo prebavo hrane. Hemoglobin v rdečih krvnih celicah prenaša kisik po telesu. Proteini so gradniki našega življenja. V prvi epizodi se tako spoznavamo z njihovo tridimenzionalno obliko in s tem, zakaj je poznavanje te oblike pomembno v znanosti, sploh na področju poznavanja bolezni in načrtovanja novih zdravil. Sprehodimo se skozi nobelovce, ki so gradili to piramido znanja o proteinih, in ugotavljamo, kakšni so začetki napovedovanja oblik proteinov ob pomoči računalnikov.


05.11.2022

Proteini, gradniki življenja - napovednik serije

Stroju je uspelo tisto, česar človek ni zmogel. S pomočjo umetne inteligence AlphaFold2 so pred dvema letoma napovedali tridimenzionalno obliko 200 milijonov proteinov. Prej smo jih poznali približno 170 tisoč. V novi seriji Frekvence X se bomo spraševali, zakaj sploh je pomembno poznati oblike proteinov, kaj znanstvenikom ena oblika proteina pove o njegovih lastnostih, kaj sploh so proteini? Zanimali nas bodo tisti molekularni stroji, ki nam omogočajo, da živimo. Proteini v našem telesu. Pridružite se nam naslednje tri četrtke, naročite se na podkast, da česa ne zamudite.


03.11.2022

David Wengrow o svobodi snovanja novih družbenih ureditev

"Skrajni čas je, da se vprašamo, ali nam je všeč trenutna družbena ureditev." Pravi soavtor uspešnice Pričetek vsega: Nova zgodovina človeštva.


27.10.2022

Oktober v znanosti: O mrku, kugi in avtoimunih boleznih ter znanstveni poeziji

So imeli neandertalci družinsko življenje, kako je strašna kuga vplivala na sodobne avtoimune bolezni pri ljudeh in ali je res, da nekoč popolnih sončnih mrkov na Zemlji sploh ni bilo mogoče videti? V Frekvenci X smo se poglobili v oktobrske znanstvene objave in spremljamo sveže novice v znanosti. Vrsto zanimivosti v povezavi z vesoljem bo komentirala astrofizičarka dr. Dunja Fabjan, gostujoča urednica pa bo profesorica farmacije Nataša Karas Kuželički, ki na Facebooku objavlja na forumu Science Mamas'. Ravno pravi odmerek aktualnega v znanosti pa začinimo še s poezijo!


20.10.2022

Heino Falcke: Črne luknje kot poslednji horizont znanosti

Morda se spomnite, aprila 2019 smo si lahko črno luknjo prvič ogledali na fotografiji. Podoba črnega kroga z ognjenim obročem je tedaj osupnila znanstvenike in laike. Raziskovalci so leta delali na tem, da so povezovali desetine teleskopov po svetu in naposled z njihovo pomočjo ustvarili podobo še nikoli videnega. Eden od pobudnikov projekta Event Horizon Telescope in takratni predsednik znanstvenega sveta pri njem Nemec Heino Falcke je minuli teden obiskal Slovenijo, saj so mu na Univerzi v Novi Gorici podelili častni doktorat. Za tokratno Frekvenco X smo se z njim pogovarjali o tem, zakaj so črne luknje takšno astronomsko čudo, ali nam bo kdaj uspelo pogledati v njihovo notranjost in ali je v znanosti tudi kaj prostora za vero.


13.10.2022

Ne čakajmo na čudežno tehnologijo, ki bo rešila okoljsko krizo

V Frekvenci X obračamo pogled proti tehnologijam, s katerimi naj bi izvedli zeleni prehod in razogljičenje družb. Veliko govorimo o zelenem prehodu, trajnostni družbi in ogljični nevtralnosti. Poenostavljeno si predstavljamo, da bi morali le odpraviti presežne izpuste CO2 in energijo pridobivati brez njih. A kaj vse to v resnici zahteva? Smo res na poti proti čudežni tehnološki rešitvi, ki bo odpravila okoljsko krizo?


06.10.2022

Nobelove nagrade 2022

Prvi teden v oktobru je tradicionalno v znamenju Nobelovih nagrad. V ponedeljek so v Stockholmu razglasili nagrajence za medicino, v torek za fiziko in včeraj za kemijo. Podrobno predstavimo letošnje nagrade in nagrajence. Danes bodo razglasili še Nobelovo nagrado za književnost, v petek nagrado za mir, prihodnji ponedeljek pa še za ekonomijo. Podelitve bodo 10. decembra v Stockholmu. V živo v studiu dosežke analiziramo skupaj s slovenskimi znanstveniki.


29.09.2022

150 radiovednih oddaj smo proslavili z radiovednim multiizivom

Kdo neki so radiovedni? So to ljudje, ki so preveč radovedni, morda tisti, ki se spoznajo na radie, ali pa taki, ki vse odgovore poiščejo na radiu? Vse to. Radiovedni so doslej zagrizli v že več kot 150 izzivov, ki so jih poslali poslušalci, in tudi v novo sezono stopajo razposajeni, polni navdušenja in idej. V celotni ekipni zasedbi vas pozdravijo v terminu starejše raziskovalne sestre Frekvence X v živo s studia in terena. Rabutali bodo nove poslušalske izzive, eksperimentirali s plini, sledili štorkljam, poslušali šum školjk in delili nagrade.


22.09.2022

Mariša Gasparini, Kraljevi kolidž v Londonu: "Kardiologija je interdisciplinarna veda"

2188 članov v 51 državah sveta. Slovenci, ki so se izobrazili tudi v tujini. Kakšen je vtis o študiju čez mejo? Zakaj študirati na tujih univerzah? Je ključno vprašanje: ostati v tujini ali se vrniti domov? V treh septembrskih Frekvencah X gostimo tri člane oziroma članice društva Vtis, društva v tujini izobraženih Slovencev. V tretji epizodi predstavljamo Marišo Gasparini, ki se je po magisteriju iz farmacije v Sloveniji odločila še za študij medicine na Kraljevem kolidžu v Londonu. Skoraj naključno je bila prisotna pri izdelavi tridimenzionalnih modelov src, kar jo je spodbudilo k specializaciji na otroški kardiologiji, s posebnim zanimanjem za kardiomiopatijo pri otrocih. Trenutno je specializantka na pediatričnem oddelku univerzitetne bolnišnice Lewisham v Londonu.


15.09.2022

Ajda Lotrič, Univerza Aalto na Finskem: "Na svetu še ni ladje, ki bi plula samo na vodik"

2188 članov v 51 državah sveta. Slovenci, ki so se izobrazili tudi v tujini. Kakšen je vtis o študiju čez mejo? Zakaj študirati na tujih univerzah? Je ključno vprašanje ostati v tujini ali se vrniti domov? V treh septembrskih Frekvencah X gostimo tri člane oziroma članice društva Vtis, društva v tujini izobraženih Slovencev. Tako v drugi epizodi spoznamo Ajdo Lotrič, podiplomsko študentko ladijske arhitekture in arktične tehnologije na Univerzi Aalto na Finskem. Na sever jo je peljala ljubezen do mrazu in Arktike, ladijsko inženirstvo pa je začela študirati, ker jo je zanj navdušil dedek.


08.09.2022

Eva Turk, Univerza Jugovzhodne Norveške: "Opolnomočenje pacientov je ključno v javnem zdravstvu"

2188 članov v 51 državah sveta. Slovenci, ki so se izobrazili tudi v tujini. Kakšen je vtis o študiju čez mejo? Zakaj študirati na tujih univerzah? Je ključno vprašanje ostati v tujini ali se vrniti domov? V treh septembrskih Frekvencah X gostimo tri člane oziroma članice društva Vtis, društva v tujini izobraženih Slovencev. V prvi epizodi je z nami Eva Turk, ki je vse študijsko obdobje preživela v tujini, skoraj 25 let, zadnjih 5 let deluje kot izredna profesorica na Univerzi Jugovzhodne Norveške in raziskovalka na Univerzi v Oslu. Osredotočena je na polje javnega zdravstvenega sistema, opolnomočenja pacientov in vpeljevanje digitalizacije v polje zdravstva.


01.09.2022

Kako naše najmlajše navdušiti za znanost?

Frekvenca X tokrat pogleduje k najmlajšim, ki prav danes začenjajo novo šolsko leto. Marsikdo reče, da šola ubije radovednost, nas pa zanima ravno nasprotno: kako pri mladih danes spodbujati radovednost in veselje do znanosti? Podali smo se med knjige, v muzej, celo na predstavo … in izvedeli marsikaj zanimivega.


20.07.2022

200 let od rojstva 'očeta genetike' Gregorja Mendla

20. julija mineva natanko 200 let od rojstva češkega meniha Gregorja Mendla, ki slovi kot oče genetike. Obletnica rojstva tega učenjaka, ki se je v zgodovino vpisal s križanjem graha, je lahko priložnost za to, da se na kratko ozremo na pot, ki jo je v teh dveh stoletjih prehodila genetika, in preletimo temeljne izzive, pred katerimi je danes. Maja Ratej se je o tem pogovarjala z genetikom dr. Alešem Mavrom s Kliničnega inštituta za medicinsko genetiko UKC Ljubljana. Začela sta s komentarjem dela Gregorja Mendla. Kaj je bil ta njegov revolucionarni uvid, zaradi katerega mu pravimo oče genetike?


07.07.2022

Frank Close o izjemnem popotovanju do odkritja Higgsovega bozona

Pred natanko desetletjem so iz raziskovalnega središča CERN v bližini Ženeve sporočili, da so se dokopali do enega največjih prebojev v fiziki sodobnega časa. Odkriti Higgsov bozon je bil edini še manjkajoči košček standardnega modela fizike osnovnih delcev. Veliki hadronski trkalnik, gigantska naprava dolžine ljubljanske obvoznice, je po skoraj štirih letih delovanja upravičil pričakovanja in potrdil, kar so fiziki predvidevali skoraj pet desetletij.


23.06.2022

Babilonski stolp vsega živega

Danes je 23. junij, na ta dan je v koledarju kresna noč in po ljudskem verovanju naj bi bilo prav tedaj mogoče razumeti govorico živali, ob pogoju, da ti v čevelj pade praprotno seme. A da bi slišali živalsko govorico, ne potrebujemo ne kresne noči ne praprotnega semena, ampak le malo znanosti in domišljije. V svetu okoli nas je pravi vrvež – na vseh mogočih zvočnih frekvencah, v elektromagnetnih silnicah, barvnih spektrih, vibracijskih ritmih, kemičnih pošiljkah … Ste za to, da splezamo na babilonski stolp vsega živega? To epizodo sta pripravila Maja Ratej in strokovni sodelavec dr. Matjaž Gregorič. Sogovorniki: - Urša Fležar, Biotehniška fakulteta - Gordana Glavan, Biotehniška fakulteta - Ines Mandič Mulec, Biotehniška fakulteta - Jernej Polajnar, Nacionalni inštitut za biologijo - Barbara Zakšek, Center za kartografijo flore in favne - biologinja in operna pevka Petra Vrh Vrezec


08.06.2022

Ključni znanstveni preboji v zadnjih 50 letih

Vesolje, telekomunikacije, genetika, medicina, podnebna znanost. Kateri so največji preboji, ki so zaznamovali ta znanstvena področja? Analiziramo največje mejnike na področju znanosti v zadnjih 50 letih.


03.06.2022

2022: V časovno kapsulo bi dali umazano prst, ledeniško vrtino, semena in vodo

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


02.06.2022

Carlo Rovelli: Čas kot tak v resnici ne obstaja

Fizik svetovnega slovesa Carlo Rovelli o fiziki in filozofiji časa: "Čas kot tak v resnici ne obstaja. Čas je prostor, ki ga odpirata naš spomin in pričakovanje".


Stran 5 od 35
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov