Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Tahioni, gost dr. Heinrich Päs

06.10.2011


Raziskovalci projekta OPERA so svetu nedavno sporočili, da so v podzemnem laboratoriju v italjanskem Gran Sassu izmerili nenavadno hitrost. Osnovni delci – z imenom nevtrini – potujejo nekoliko hitreje od svetlobe.

Meritev je bila tehnično izjemno zahtevna, zaradi česar bi se v njej lahko skrivale neznane napake. Ker bi potencialno odkritje pomenilo revolucijo v fiziki, je razumljivo, da so fiziki do rezultatov izjemno skeptični in previdni. Samo čas bo povedal ali se ta revolucija res obeta ali pa bodo tahioni zopet ostali samo privlačna ideja na papirju.

Sogovornik v Frekvenci X je bil prof. dr. Heinrich Päs.

Profesor Heinrich Päs, si vi sami želite, da bi tahioni res obstajali, bi bilo naše vesolje potem bolj zanimivo?

Zagotovo. Kar me najbolj navdušuje, zaradi lastnega dela, je možnost, da nevtrini potujejo po bližnjicah v dodatnih dimenzijah. Vedejo se kot kot tahioni, vendar v resnici niso. Zaradi bližnjic se hitrost delcev zdi hitrejša od svetlobe, vendar v resnici ni. Kakršnakoli bo pravilna razlaga nenavadnega rezultata eksperimenta OPERA, če je pravilno, bo naše vesolje še bistveno bolj zanimivo. Fascinantne stvari: komuniciranje, ki je hitrejše od svetlobe, ali potovanje skozi čas, vse to bi lahko v prihodnosti prišlo na obzorje.

Nekatere teorije sicer dopuščajo obstoj tahionov, vendar večina fizikov ne verjame, da tudi res obstajajo. Zakaj ne?

Fiziki se vedno trudijo širiti meje obstoječih teorij. Vedno se sprašuješ, ali bo tvoja teorija veljala za vedno, ali velja le za določene pogoje. Če pa greš izven le-teh, obstaja možnost, da boš odkril kaj novega in razburljivega. Novo nas vedno navdušuje in ljudje radi špekulirajo prek meja veljavne fizike, ki je bila potrjena v eksperimentih.

Recimo, da tahioni obstajajo. Kaj bi potem lahko počeli z njimi, bi imeli kakšno praktično aplikacijo? Bi lahko z njimi videli v preteklost?

Vprašanje je, kaj tahioni v resnici so. Za zdaj poskusi z nevtrini kažejo le, da utegnejo potovati hitreje kot je hitrost svetlobe v vakuumu. Obstaja nekaj teorij, ki to razlagajo. Alan Kostelecky iz Univerze Indiana predlaga, da obstajajo polja ozadja, ki upočasnijo svetlobo, kar bi omogočilo nevtrinom, da bi bili hitrejši od svetlobe. Največja hitrost v relativnostni teoriji, hitrost svetlobe v vakuumu, potem sploh ni največja možna hitrost. Možno je, da je upočasnjena zaradi tega polja ozadja. Gre za podoben učinek, kot gibanje svetlobe v vodi. V vodi svetloba ni najhitrejša stvar in nekateri delci potujejo hitreje od nje. Obstaja še druga ideja, ki predlaga, da obstaja več dimenzij kot le tri. Morda je četrta dimenzija zavita tako, da delcem omogoča, da vanjo vstopajo in tam potujejo hitreje. Če imaš nove dimenzije, lahko bližnjice uporabiš za hitrejšo komunikacijo. V nekaterih okoliščinah bi lahko sporočilo poslali celo v preteklost, kakršnekoli paradokse bi to povzročilo. S tem odpiramo Pandorino skrnjinico in dajemo prostor resnično noremu pojavu.

Ali bi obstoj tahionov pomenil, da se je slavni Einstein motil o zakonih, ki vladajo vesolju?

Mogoče, vendar to ni zelo verjetno. Če dodate tahione relativnostni teoriji, in ti reagirajo z običajnimi delci, potem bi to pomenilo problem za Einsteina. A dve razlagi, ki sem jih omenil, nove dimenzije ali polja ozadja, bi teorijo le nekoliko dopolnili. Vse skupaj bi bilo še vedno kompatibilno z relativnostno teorijo.

Kaj pa menite o nedavnem rezultatu skupine OPERA, ki je izmerila nadsvetlobno hitrost nevtrinov?

Zelo sem vznemirjen, seveda, ker na nek način potrjuje nekatere napovedi, ki smo jih naredili o nevtrinih in dodatnih dimenzijah, po drugi strani pa gre za veliko novico in večja kot je novica, bolj si skeptičen. Kot če bi ti nekdo povedal, da je na dvorišču samorog in če je oblečen v roza, bi v to dvomil še bolj. Gre res za veliko novico, ker so nevtrini toliko hitrejši od svetlobe in zaradi posledic za fiziko. Prinaša namreč nova polja in dimenzije ali celo premislek o relativnostni teoriji. Če je res, gre za odkritje stoletja. Sem torej skeptičen in vznemirjen.


Frekvenca X

680 epizod


Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.

Tahioni, gost dr. Heinrich Päs

06.10.2011


Raziskovalci projekta OPERA so svetu nedavno sporočili, da so v podzemnem laboratoriju v italjanskem Gran Sassu izmerili nenavadno hitrost. Osnovni delci – z imenom nevtrini – potujejo nekoliko hitreje od svetlobe.

Meritev je bila tehnično izjemno zahtevna, zaradi česar bi se v njej lahko skrivale neznane napake. Ker bi potencialno odkritje pomenilo revolucijo v fiziki, je razumljivo, da so fiziki do rezultatov izjemno skeptični in previdni. Samo čas bo povedal ali se ta revolucija res obeta ali pa bodo tahioni zopet ostali samo privlačna ideja na papirju.

Sogovornik v Frekvenci X je bil prof. dr. Heinrich Päs.

Profesor Heinrich Päs, si vi sami želite, da bi tahioni res obstajali, bi bilo naše vesolje potem bolj zanimivo?

Zagotovo. Kar me najbolj navdušuje, zaradi lastnega dela, je možnost, da nevtrini potujejo po bližnjicah v dodatnih dimenzijah. Vedejo se kot kot tahioni, vendar v resnici niso. Zaradi bližnjic se hitrost delcev zdi hitrejša od svetlobe, vendar v resnici ni. Kakršnakoli bo pravilna razlaga nenavadnega rezultata eksperimenta OPERA, če je pravilno, bo naše vesolje še bistveno bolj zanimivo. Fascinantne stvari: komuniciranje, ki je hitrejše od svetlobe, ali potovanje skozi čas, vse to bi lahko v prihodnosti prišlo na obzorje.

Nekatere teorije sicer dopuščajo obstoj tahionov, vendar večina fizikov ne verjame, da tudi res obstajajo. Zakaj ne?

Fiziki se vedno trudijo širiti meje obstoječih teorij. Vedno se sprašuješ, ali bo tvoja teorija veljala za vedno, ali velja le za določene pogoje. Če pa greš izven le-teh, obstaja možnost, da boš odkril kaj novega in razburljivega. Novo nas vedno navdušuje in ljudje radi špekulirajo prek meja veljavne fizike, ki je bila potrjena v eksperimentih.

Recimo, da tahioni obstajajo. Kaj bi potem lahko počeli z njimi, bi imeli kakšno praktično aplikacijo? Bi lahko z njimi videli v preteklost?

Vprašanje je, kaj tahioni v resnici so. Za zdaj poskusi z nevtrini kažejo le, da utegnejo potovati hitreje kot je hitrost svetlobe v vakuumu. Obstaja nekaj teorij, ki to razlagajo. Alan Kostelecky iz Univerze Indiana predlaga, da obstajajo polja ozadja, ki upočasnijo svetlobo, kar bi omogočilo nevtrinom, da bi bili hitrejši od svetlobe. Največja hitrost v relativnostni teoriji, hitrost svetlobe v vakuumu, potem sploh ni največja možna hitrost. Možno je, da je upočasnjena zaradi tega polja ozadja. Gre za podoben učinek, kot gibanje svetlobe v vodi. V vodi svetloba ni najhitrejša stvar in nekateri delci potujejo hitreje od nje. Obstaja še druga ideja, ki predlaga, da obstaja več dimenzij kot le tri. Morda je četrta dimenzija zavita tako, da delcem omogoča, da vanjo vstopajo in tam potujejo hitreje. Če imaš nove dimenzije, lahko bližnjice uporabiš za hitrejšo komunikacijo. V nekaterih okoliščinah bi lahko sporočilo poslali celo v preteklost, kakršnekoli paradokse bi to povzročilo. S tem odpiramo Pandorino skrnjinico in dajemo prostor resnično noremu pojavu.

Ali bi obstoj tahionov pomenil, da se je slavni Einstein motil o zakonih, ki vladajo vesolju?

Mogoče, vendar to ni zelo verjetno. Če dodate tahione relativnostni teoriji, in ti reagirajo z običajnimi delci, potem bi to pomenilo problem za Einsteina. A dve razlagi, ki sem jih omenil, nove dimenzije ali polja ozadja, bi teorijo le nekoliko dopolnili. Vse skupaj bi bilo še vedno kompatibilno z relativnostno teorijo.

Kaj pa menite o nedavnem rezultatu skupine OPERA, ki je izmerila nadsvetlobno hitrost nevtrinov?

Zelo sem vznemirjen, seveda, ker na nek način potrjuje nekatere napovedi, ki smo jih naredili o nevtrinih in dodatnih dimenzijah, po drugi strani pa gre za veliko novico in večja kot je novica, bolj si skeptičen. Kot če bi ti nekdo povedal, da je na dvorišču samorog in če je oblečen v roza, bi v to dvomil še bolj. Gre res za veliko novico, ker so nevtrini toliko hitrejši od svetlobe in zaradi posledic za fiziko. Prinaša namreč nova polja in dimenzije ali celo premislek o relativnostni teoriji. Če je res, gre za odkritje stoletja. Sem torej skeptičen in vznemirjen.


28.01.2021

Kvantna prihodnost 2/3: Teleportacija? Tudi to je mogoče!

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


21.01.2021

Kvantna prihodnost 1/3: Prvi koraki do kvantne premoči

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


14.01.2021

V iskanju superprevodnikov, tehnološkega svetega grala

Kaj so superprevodniki, kaj z njimi zmoremo že danes in kaj si lahko z njihovo izpopolnitvijo obetamo? Kličemo tudi enega od avtorjev študije, ki so jo lani uvrstili med ključne znanstvene preboje leta?


07.01.2021

Skrivnosti pod ledom

Pod ledom se skrivajo skrivnosti, ki govorijo o človeški zgodovini in morda tudi prihodnjih pandemijah. A kako dolgo bodo še zaklenjene v led?


30.12.2020

Znanost v letu 2020: Od koronavirusa, vesolja do okoljskih alarmov

Znanost je v letu 2020 prišla izrazito v ospredje. Tja jo je potisnila pandemija, ki je zahtevala znanstvene odgovore in rešitve za ključni zdravstveni problem tega trenutka. Brez dvoma je koronavirus določal prioritete tudi v znanstvenem raziskovanju in hkrati sprožil nekaj velikih sprememb na tem področju. Pa vendar je bilo pestro tudi dogajanje na drugih znanstvenih področjih. V pregledu znanosti v letu 2020 nam bodo Maja Ratej (Val 202), Aljoša Masten (MMC) in Nina Slaček (Prvi in Ars) poleg osrednjih tem – koronavirusa, vesolja ter podnebno-ekološke krize – v pogovoru nanizali tudi prgišče drugih pomembnih prebojev z različnih znanstvenih področij.


30.12.2020

Fizik Jurij Bajc: Tako močnih potresov po svetu letno ni veliko

Po rušilnem potresu na Hrvaškem smo za nekaj pojasnil prosili fizika dr. Jurija Bajca s Pedagoške fakultete v Ljubljani, ki se ukvarja tudi s področjem potresov. Kot pravi, takšni rušilni potresi s tolikšno magnitudo letno na svetu niso pogosti, zgodi se jih le kakšnih sto, na našem območju pa je bila z njim v zadnjem stoletju primerljiva le peščica potresnih sunkov. Za kakšno sproščeno moč je šlo pri tokratnem tresenju tal južno od Zagreba, je tako številčno zaporedje potresov na Balkanu nekaj izrednega ali prej pričakovanega in kakšne potrese sploh imamo na Balkanu, posledica česa so, bo pojasnil na razumljiv in poljuden način. Foto: Bobo


24.12.2020

Božiček pod znanstvenim povečevalnim steklom

Frekvenca X se na predbožični dan odpravlja na potovanje okoli sveta. Ne sama, ampak z Božičkom, njegovimi škrati in seveda z našimi znanstveniki (če seveda pustimo dvom o Božičku ob strani in se prepustimo domišljiji). Skupaj bomo poskušali razvozlati, kako dobremu možu v rdečo-beli opravi, z dolgo belo brado in brki vsako leto uspe pravočasno obdarovati vse otroke in koliko kalorij Božiček pridobi, če v vsaki hiši poje en piškot. Na tej (dolgi) poti pa se bomo ustavili tudi pri božičnem drevescu in preverili, kakšen je evolucijski namen iglic. Ste pripravljeni odkleniti skrivnosti Božičkove znanosti? Če je odgovor da, potem le prisluhnite tokrat praznični Frekvenci X.


17.12.2020

Zaslepljeni od koronakrize pozabljamo na okoljsko

V letu 2020 je veliko pozornosti na področju znanosti prestregel pohod koronavirusa, a v ozadju se pripravlja veliko hujša in bolj dolgoročna nevarnost – okoljska kriza. Zadnji meseci so nam izstavili nove okoljske opomine: od katastrofalnih požarov, velikih orkanov, do tega, da se morska gladina pospešeno dviguje, ledeni pokrov nad Arktiko pa nezadržno krči. Sogovornika klimatologinja dr. Lučka Kajfež Bogat in biokemik dr. Tom Turk opozarjata, da ni več časa za sprenevedanje in da je treba ključne sistemske odločitve začeti sprejemati zdaj. Kmalu bodo namreč spremembe postale nepovratne. V oddaji bomo prelistali tudi odmevno knjigo Davida Attenborougha Življenje na našem planetu – z njo in istoimenskim dokumentarcem je jeseni glasno opozoril, da se je svet znašel v na moč nezavidljivi situaciji in da bomo morali po boju s koronakrizo pokazati še več solidarnosti v soočanju s krizo, ki pesti okolje.


03.12.2020

Misija Gaia: Naša galaksija dobiva rokovski prizvok

Misija Gaia Evropske vesoljske agencija z osupljivo natačnostjo meri velikost naše galaksije in vsega vesolja. Aktualni podatki kažejo na veliko razburkanost in nihanja v naši galaksiji, prof. dr. Tomaž Zwitter pravi, da dogajanje dobiva rokovski prizvok. Komentiramo objavo tretje različice kataloga astronomskih meritev misije Gaia, ki skupaj obsega kar 1,8 milijarde zvezd, njena natančnost pa je primerljiva z merjenjem debeline človeškega lasu čez Atlantik. Za projekt skrbi 500 znanstvenikov, pri obdelavi podatkov imajo pomembno vlogo tudi slovenski strokovnjaki.


26.11.2020

Cepiva in mi: Tekma, kakršne ne pomnimo

Na potovanju po svetu cepiv se bomo v zadnji epizodi serije Cepiva in mi ustavili pri aktualni tekmi, kdo bo prvi priskrbel varno in dovolj učinkovito cepivo proti covidu-19. Evropska komisija je pogodbo o dobavi za zdaj podpisala s šestimi proizvajalci, po najbolj optimističnem scenariju pa naj bi cepiva na evropski trg prišla januarja. Do njih bodo najprej upravičene najranljivejše družbene skupine, o vsem povezanim s cepivom pa bo na voljo tudi namenska aplikacija. V oddaji spoznavamo tudi, kakšen je postopek produkcije cepiva v tovarni in kako cepivo pristojni regulatorni organi sploh registrirajo. Preverili smo tudi, kako bo z njegovo pravično globalno redistribucijo in zagotavljanjem ustreznega transporta, pomudili pa smo se tudi na borzah, kjer so dobre novice o aktualnem cepivu močno prevetrile negativno razpoloženje.


19.11.2020

Cepiva in mi: Fascinantno potovanje do sodobnih cepiv

Potem ko smo v prvem delu miniserije 'Cepiva in mi' cepljenje spoznavali iz zgodovinske perspektive, se bomo v drugem delu spustili na raven molekularne biologije. Cepiva so v zadnjih desetletjih tako izpopolnili, da vse bolje posnemajo delovanje imunskega sistema. O tem pričajo nove vrste cepiv, do katerih se lahko dokopljemo bliskovito; včasih so za to potrebovali desetletja. Kako delujejo cepiva, iz časa so in kako jih dandanes lahko razvijejo tako hitro? Odgovore bomo iskali v novi Frekvenci X.


12.11.2020

Cepiva in mi: Poldruga milijarda življenj!

V tednu, ko so smo dobili prve oprijemljive rezultate o učinkovitosti kandidata za cepivo proti covidu-19, se na Valu 202 obširneje podajamo v svet cepiv. Človek zelo osnovne oblike cepljenja uporablja že več kot tisočletje, raketni pospešek pa je prinesel razvoj mikrobiologije. Cepljenje je v zadnjih 200 letih rešilo do milijardo in pol življenj, v zadnjih letih pa tehnologija razvoja cepiv dobiva še dodaten pospešek. Potem ko so včasih na cepivo čakali po več desetletij, so danes za to potrebni le meseci. O razvoju cepiv, odnosu človeka do cepljenja in o tem, kako cepiva pravzaprav nastanejo, bomo na Valu govorili v okviru posebne miniserije Frekvence X. Cepiva in mi – v vseh preostalih novembrskih četrtkih ob 12h.


05.11.2020

Čudežni svet znanstvene nomenklature

Dragi Homo sapiensi! Potem ko zalijete svoje Ficuse rubiginose in Monstere deliciose, si s skupaj s svojima Canisom familiarisom pri nogah in s Felisom catusom v naročju privoščite novo Frekvenco X. Ta se razgleduje po svetu znanstvene nomenklature živih bitij; in čeprav je ta izključno znanstven, je velikokrat zelo čudežen.


29.10.2020

Govoriti o lažno pozitivnih testih je, enostavno rečeno, zmotno

Obiskali smo ljubljansko izpostavo Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano in v praksi preverili, kako poteka ugotavljanje novega koronavirusa po metodi PCR.


22.10.2020

Z globalnimi navigacijskimi satelitskimi sistemi lahko sledimo celo velikim hroščem

Ko se vprašamo: Kje smo in kam gremo?, je pri večini najpogostejša rešitev - gumb za lokacijo na pametnem telefonu. Na globalne navigacijske satelitske sisteme se pogosto popolnoma zanašamo, da nas bodo pripeljali do prave lokacije na centimeter natančno. Hkrati ti sistemi delujejo v ozadju mnogih tehnologij, mnoge raziskave v znanosti pa bi bile brez njih popolnoma nemogoče. V Frekvenci X razmišljamo o tem, kakšna tehnologija poganja sisteme, ki jim brez razmisleka pustimo, da nas vsakodnevno vodijo po svetu, kako je v osnovi vojaška tehnologija dobila tako širok nabor civilnih rab in kakšno znanje o navadah živali in delovanju ekosistemov smo pridobili z njihovo pomočjo. Spoznamo tudi, kako so globalni satelitski navigacijski sistemi popisali izjemno živalsko avanturo z volkom v glavni vlogi. Gosta: dr. Oskar Sterle, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo dr. Hubert Potočnik, Katedra za ekologijo Biotehniške fakultete v Ljubljani


15.10.2020

Le eden na 10 000 ljudi ima absolutni posluh

V času, ko bi se morali predvsem bolj in bolje poslušati, znanstveno uho Vala 202 usmerjamo k posluhu. V Frekvenci X bomo danes raziskovali razvoj posluha pri ljudeh in značilnosti absolutnega posluha. Le eden na 10 000 ima absolutni posluh, mi smo našli kar štiri.


08.10.2020

Detektivka hepatitisa C, misterij črnih lukenj in genetske škarje

Nobelove nagrade s področja naravoslovja odkriteljem črnih lukenj, pionirjem najuspešnejšega protivirusnega zdravljenja v zgodovini in izumiteljicama genetskih škarij. V tednu Nobelovih nagrad ob pomoči slovenskih strokovnjakov analiziramo letošnje dobitnike s področja medicine, fizike in kemije. Sodelujejo prof. dr. Mojca Matičič, prof. dr. Andreja Gomboc in prof. dr. Romana Jerala.


01.10.2020

Čipi so fascinantna stvaritev človeštva

Nekateri pravijo, da so verjetno najbolj zapletena stvaritev človeštva. Na nekaj kvadratnih centimetrih skrivajo več deset milijard tranzistorjev, ki jih lahko vidimo le pod elektronskim mikroskopom. Tiktakajo s frekvencami, večjimi od štirih gigahercev, torej v sekundi izvedejo štiri milijarde ciklov. Toda po drugi strani imajo čipi sila preprost izvor. Svojo pot začnejo kot pesek.


24.09.2020

Zora Janžekovič – kirurginja svetovne slave, ki je v Sloveniji skoraj neznana

Bila so 60. leta prejšnjega stoletja, ko je ena redkih kirurginj v mariborski bolnišnici zanetila svetovno revolucijo na področju opeklinske kirurgije. V težnji, da svojim pacientom kar se da pomaga, je iznašla povsem novo metodo zdravljenja globokih opeklinskih ran, ki jo je v zgolj nekaj letih kljub nejeveri nekaterih prevzel ves svet. Hipoma so jo povzeli tako rekoč vsi učbeniki, iz katerih so svoje znanje črpale prihodnje generacije opeklinskih kirurgov, sama pa se je zavihtela na lestvico 25 najvplivnejših zdravnikov 20. stoletja in 50 najvplivnejših zdravnikov vseh časov. A vendarle jo v Sloveniji poznajo le redki.


17.09.2020

Konec vesolja

Ukvarjamo se z vprašanjem, ki mnoge straši, vsekakor pa buri domišljijo: Kakšen bo konec vesolja? Bo vesolje samo sebe raztrgalo na kosce v spektakularni apokalipsi ali se bo morda zaradi neskončnega raztezanja počasi izpraznilo in potemnelo? Dr. Katie Mack je kozmologinja, ki se s temi vprašanji ukvarja vsakodnevno, odgovore nanje pa zna ubesediti na spreten, iskriv in včasih celo šaljiv način. O velikem “koncu vseh koncev” ter o podatkih, ki nam omogočajo njegovo napovedovanje, v Frekvenci X govorimo z avtorico knjige Konec vsega (v jeziku astrofizike), ki je hkrati ena najbolj priljubljenih svetovnih razlagalk znanosti na družbenih omrežjih, in dr. Tomažem Zwittrom z ljubljanske Fakultete za matematiko in fiziko. V drugem delu podkasta pa osvetlimo še sveže odkritje fosfina na Veneri, ki bi se morda lahko izkazalo za prelomno, zaenkrat pa odpira mnogo novih vprašanj.


Stran 9 od 34
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov