Leto 2012 je bilo na slabem glasu, še preden se je začelo. Vzrok, da je obdano s kančkom kataklizmičnega pridiha, je domnevna prerokba majevskih astronomov, ki naj bi za leto 2012 napovedali konec sveta. Izkaže pa se, da Maji konca sveta niti niso napovedali.

Naj je ta prerokba resnična ali ne, poraja vprašanje o tem, na kakšen način bi se svet res lahko končal? Znanstveniki imajo na svojem hipotetičnem apokaliptičnem seznamu nekaj prav spektakularnih scenarijev, ki bi povzročili popolno uničenje našega planeta ali celo vesolja.

Gosta Frekvence X nista pretirano zaskrbljena. Znanstvenik pri ameriški vesoljski agenciji NASA Don Yeomans je dejal, da je apokalipsa iz vesolja malo verjetna,  Lorenzo Ditommaso z Univerze Concordia v Kanadi pa je poudaril, da je razmišljanje o apokalipsi iz vesolja celo najstniški pogled na svet. Za morebitni konec sveta ali Zemlje bi bili kvečjemu odgovorni sami. 

Profesor DiTommaso, vstopili smo v razvpito leto 2012, okrog katerega so spleteni številni miti o koncu sveta. Nam lahko razložite, kako je sestavljen majevski koledar, kaj moramo vedeti, da bi razumeli letnico 2012?

Mislim, da večina ljudi pozna napoved o koncu sveta za leto 2012, ki je bolj znana kot majevska apokalipsa. Ta se je pojavila pred približno 15 leti s prvim prevodom koledarja starodavnih Majev. Mišljeno je bilo, da ta koledar kaže na neko točko v bližnji prihodnosti, predvidoma decembra leta 2012, ki označuje konec zelo dolgega cikla, ki obsega milijon osemsto dvaintrideset tisoč dni oziroma pet tisoč sto šestindvajset let. V 80-tih in 90-tih so nekateri ta majevski koledar zlorabili in ga spremenili v apokaliptični scenarij, po katerem naj bi majevska civilizacija predvidela apokaliptični konec sveta, ki naj bi se zgodil 21. decembra letos. Vendar pa majevske apokalipse nič ne podpira, kot sta v knjigi »2012 in konec sveta« razložila latinskoameriška strokovnjaka Matthew Restall in Amara Solari. Med drugim sta dokazala, da ni mogoče govoriti o združeni majevski civilizaciji in da je napovedani datum iz majevskega koledarja v najboljšem primeru nenatančen. Najpomembnejše pa je, da Maji niso poznali apokaliptičnega pogleda na svet, vsaj ne do prihoda evropskih kolonizatorjev.

Ali leto 2012 po Majevskem koledarju zares predstavlja konec in če, kakšen konec? Ali si koledar razlagamo napačno?

Da, tako je. Mislim, da Maji niso napovedali apokaliptičnega konca. To je nerazumevanje namena njihovega koledarja in prav tako ni jasnih dokazov, da bi koledar kazal na nek konec. Ni dvoma o tem, da so v majevskem koledarju cikli, vendar pa ni omembe nekega zagotovega konca, kot ga razumemo v zahodnjaškem apokalipticizmu.

Študirali ste mnoge apokaliptične scenarije v različnih časih in kulturah. Eden izmed scenarijev napovedije poravnavo planetov v našem sončnem sistemu, ki bi vplivala na Zemljo. Je to še eden izmed številnih mitov? 

Da, to je mit, ki pa ima starodavne korenine v moderni preobleki astrologije. Ni nič kaj več, kot to – ideja, da imata položaj ter gibanje planetov in zvezd vpliv na ljudi in dogajanje na zemlji. Predpostavlja naravno silo, ki ni bila dokazana in na nas deluje na neviden način. Majevski koledar dovoljuje številne interpretacije, vključno z apokaliptičnim scenarijem, dovoljuje pa tudi interpretacijo po kateri bomo vstopili v novo obdobje ali kaj drugega. To ni nič novega ampak samo astrologija v moderni preobleki.

Kateri drugi scenariji so še omembne vredni. So sploh potrebni resne znanstvene obravnave, ali gre bolj za znanstveno fantastiko, celo religijo?

 To je vsekakor znanstvena-fantastika. Religija postane tedaj, ko se na to prilepijo nadnaravni vidiki. Na to lahko gledamo na številne načine. Kolikor vem in nisem znanstvenik, ležimo na robu galaksije, ki je ena izmed milijard galaksij 14,5 milijard svetlobnih let velikega vesolja. Misel, da smo na neki posebni osi galaktične ali celo vesoljne poravnave se mi zato zdi malo otročja. To ni znanost in noben znanstvenik ne bi smel o tem resno razmišljati. Je pa kulturološko in to je pomembno, saj je dejstvo da toliko časa vpliva na veliko število ljudi. Je kulturološko pomembno, ne pa znanstveno pomembno.

Ne glede na kraj bivanja bi se marsikdo na Zemlji strinjal, da smo v odbobju svetovne krize, tako ekonomske kot okoljske. Morda celo blizu konca? Najbrž pa je koncept apokalipse star toliko kot človeštvo. Kakšna je družbena vloga oziroma funkcija apokalipse? Jo ima?

Odkrito rečeno, mislim, da nobena napoved ni pravilna in majevski koledar se 21. decembra sploh ne konča, ampak se preprosto začne nov cikel, podobno kot pri našem koledarju, ki se konča z 31. decembrom in začne s 1. januarjem.

Nekateri pravijo, da se bodo to leto poravnali vsi planeti v našem sončnem sistemu in da bo to vplivalo na naš planet. Koliko resnice je v tem?

Prvič: decembra ne bo nobene planetarne poravnave in četudi bi bila, ne bi bilo za Zemljo nobenih posledic. Edina objekta, ki lahko gravitacijsko vplivata na naš planet, sta Luna in veliko večje Sonce. Sonce in Luna torej lahko povzročata plimo, drugi planeti pa so veliko preveč oddaljeni, da bi imeli kakršen koli vpliv na nas.

Drugi pa verjamejo, da nas čaka t. i. galaktična poravnava našega sončnega sistema. To je priložnost tudi za znanstveno vprašanje. Kaj se dogaja z našo galaksijo, kam gre in kaj se ji bo resnično zgodilo − nekoč.

Torej, naše sonce je samo ena izmed sto ali dvesto milijard zvezd v naši galaksiji  − Rimski cesti. Sonce in vse druge zvezde pa krožijo okoli središča galaksije in polni krog naredijo vsakih 15 do 50 milijonov let. T. i. galaktična poravnava ni resnična poravnava sonca s središčem galaksije, ampak le navidezna, če gledamo s premikajoče se Zemlje. To je torej astrologija in ne astronomija. To navidezno lego Sonca, ki prečka ravnino galaksije, pravzaprav doživimo dvakrat na leto – decembra in junija. To se brez posledic dogaja že na milijarde let. Gre samo za astrologijo,  torej za  nesmisel.

Omenja se tudi skrivnosten planet z imenom Nibiru, ki naj bi to leto trčil v zemljo. Pa asteroid, velik kot Teksas. Koliko možnosti je za kaj takega?

Za planet Nibiru ni čisto nobenih dokazov, to si je izmislil nekdo s preveč bujno domišljijo, ki ne pozna astronomije. V bližini zemlje tudi ni asteroidov v velikosti Teksasa. Obstaja nekaj asteroidov v asteroidnem pasu med Marsom in Jupitrom, ki so tako veliki, v bližini Zemlje pa ni nobenega. Obstajajo pa manjši asteroidi, ki imajo takšno orbito, da lahko od časa do časa padejo na Zemljo. Zato jih Nasa in Evropska vesoljska agencija aktivno iščeta. Naša naloga je, da  izsledimo komete in asteroide v bližini Zemlje in predvidimo njihovo pot za več sto let. Za zdaj nobeden izmed objektov, ki jih poznamo, ne pomeni grožnje za nas.

Morda apokalipsa sploh ne bo prišla iz vesolja. Smo sicer prva vrsta na Zemlji, ki bi se v primeru nevarnosti trka asteroida lahko izognila izumrtju. Kateri pa so znanstveno sprejemljive hipoteze o koncu Zemlje? 

Torej, omenila sva objekte v bližini zemlje, ki predstavljajo potencialno grožnjo. Vendar pa je možnost, da bi zelo velik objekt padel na zemljo, izredno majhna. Prav tako smo že odkrili večino večjih takšnih objektov in nobeden ne predstavlja grožnje, zaradi tega nas v bližnji prihodnosti glede tega ne sme skrbeti.  Sonce se bo seveda povečajo, ko se bo približalo koncu svojega življenja, vendar pa je to milijarde let v prihodnosti. Mislim, da bi nas v resnici morala skrbeti katastrofa, ki bi jo lahko povzročili ljudje, na primer onesnaženje, globalno segrevanje, bolezen, ki je ni mogoče nadzorovati. Moramo torej paziti kaj počnemo in kako ravnamo z našim planetom.