Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Apokalipsa. Gosta Don Yeomens (NASA) in Lorenzo Ditommaso

12.01.2012


Foto: James Vaughan (Flickr)

Leto 2012 je bilo na slabem glasu, še preden se je začelo. Vzrok, da je obdano s kančkom kataklizmičnega pridiha, je domnevna prerokba majevskih astronomov, ki naj bi za leto 2012 napovedali konec sveta. Izkaže pa se, da Maji konca sveta niti niso napovedali.

Naj je ta prerokba resnična ali ne, poraja vprašanje o tem, na kakšen način bi se svet res lahko končal? Znanstveniki imajo na svojem hipotetičnem apokaliptičnem seznamu nekaj prav spektakularnih scenarijev, ki bi povzročili popolno uničenje našega planeta ali celo vesolja.

Gosta Frekvence X nista pretirano zaskrbljena. Znanstvenik pri ameriški vesoljski agenciji NASA Don Yeomans je dejal, da je apokalipsa iz vesolja malo verjetna,  Lorenzo Ditommaso z Univerze Concordia v Kanadi pa je poudaril, da je razmišljanje o apokalipsi iz vesolja celo najstniški pogled na svet. Za morebitni konec sveta ali Zemlje bi bili kvečjemu odgovorni sami. 

Profesor DiTommaso, vstopili smo v razvpito leto 2012, okrog katerega so spleteni številni miti o koncu sveta. Nam lahko razložite, kako je sestavljen majevski koledar, kaj moramo vedeti, da bi razumeli letnico 2012?

Mislim, da večina ljudi pozna napoved o koncu sveta za leto 2012, ki je bolj znana kot majevska apokalipsa. Ta se je pojavila pred približno 15 leti s prvim prevodom koledarja starodavnih Majev. Mišljeno je bilo, da ta koledar kaže na neko točko v bližnji prihodnosti, predvidoma decembra leta 2012, ki označuje konec zelo dolgega cikla, ki obsega milijon osemsto dvaintrideset tisoč dni oziroma pet tisoč sto šestindvajset let. V 80-tih in 90-tih so nekateri ta majevski koledar zlorabili in ga spremenili v apokaliptični scenarij, po katerem naj bi majevska civilizacija predvidela apokaliptični konec sveta, ki naj bi se zgodil 21. decembra letos. Vendar pa majevske apokalipse nič ne podpira, kot sta v knjigi »2012 in konec sveta« razložila latinskoameriška strokovnjaka Matthew Restall in Amara Solari. Med drugim sta dokazala, da ni mogoče govoriti o združeni majevski civilizaciji in da je napovedani datum iz majevskega koledarja v najboljšem primeru nenatančen. Najpomembnejše pa je, da Maji niso poznali apokaliptičnega pogleda na svet, vsaj ne do prihoda evropskih kolonizatorjev.

Ali leto 2012 po Majevskem koledarju zares predstavlja konec in če, kakšen konec? Ali si koledar razlagamo napačno?

Da, tako je. Mislim, da Maji niso napovedali apokaliptičnega konca. To je nerazumevanje namena njihovega koledarja in prav tako ni jasnih dokazov, da bi koledar kazal na nek konec. Ni dvoma o tem, da so v majevskem koledarju cikli, vendar pa ni omembe nekega zagotovega konca, kot ga razumemo v zahodnjaškem apokalipticizmu.

Študirali ste mnoge apokaliptične scenarije v različnih časih in kulturah. Eden izmed scenarijev napovedije poravnavo planetov v našem sončnem sistemu, ki bi vplivala na Zemljo. Je to še eden izmed številnih mitov? 

Da, to je mit, ki pa ima starodavne korenine v moderni preobleki astrologije. Ni nič kaj več, kot to – ideja, da imata položaj ter gibanje planetov in zvezd vpliv na ljudi in dogajanje na zemlji. Predpostavlja naravno silo, ki ni bila dokazana in na nas deluje na neviden način. Majevski koledar dovoljuje številne interpretacije, vključno z apokaliptičnim scenarijem, dovoljuje pa tudi interpretacijo po kateri bomo vstopili v novo obdobje ali kaj drugega. To ni nič novega ampak samo astrologija v moderni preobleki.

Kateri drugi scenariji so še omembne vredni. So sploh potrebni resne znanstvene obravnave, ali gre bolj za znanstveno fantastiko, celo religijo?

 To je vsekakor znanstvena-fantastika. Religija postane tedaj, ko se na to prilepijo nadnaravni vidiki. Na to lahko gledamo na številne načine. Kolikor vem in nisem znanstvenik, ležimo na robu galaksije, ki je ena izmed milijard galaksij 14,5 milijard svetlobnih let velikega vesolja. Misel, da smo na neki posebni osi galaktične ali celo vesoljne poravnave se mi zato zdi malo otročja. To ni znanost in noben znanstvenik ne bi smel o tem resno razmišljati. Je pa kulturološko in to je pomembno, saj je dejstvo da toliko časa vpliva na veliko število ljudi. Je kulturološko pomembno, ne pa znanstveno pomembno.

Ne glede na kraj bivanja bi se marsikdo na Zemlji strinjal, da smo v odbobju svetovne krize, tako ekonomske kot okoljske. Morda celo blizu konca? Najbrž pa je koncept apokalipse star toliko kot človeštvo. Kakšna je družbena vloga oziroma funkcija apokalipse? Jo ima?

Odkrito rečeno, mislim, da nobena napoved ni pravilna in majevski koledar se 21. decembra sploh ne konča, ampak se preprosto začne nov cikel, podobno kot pri našem koledarju, ki se konča z 31. decembrom in začne s 1. januarjem.

Nekateri pravijo, da se bodo to leto poravnali vsi planeti v našem sončnem sistemu in da bo to vplivalo na naš planet. Koliko resnice je v tem?

Prvič: decembra ne bo nobene planetarne poravnave in četudi bi bila, ne bi bilo za Zemljo nobenih posledic. Edina objekta, ki lahko gravitacijsko vplivata na naš planet, sta Luna in veliko večje Sonce. Sonce in Luna torej lahko povzročata plimo, drugi planeti pa so veliko preveč oddaljeni, da bi imeli kakršen koli vpliv na nas.

Drugi pa verjamejo, da nas čaka t. i. galaktična poravnava našega sončnega sistema. To je priložnost tudi za znanstveno vprašanje. Kaj se dogaja z našo galaksijo, kam gre in kaj se ji bo resnično zgodilo − nekoč.

Torej, naše sonce je samo ena izmed sto ali dvesto milijard zvezd v naši galaksiji  − Rimski cesti. Sonce in vse druge zvezde pa krožijo okoli središča galaksije in polni krog naredijo vsakih 15 do 50 milijonov let. T. i. galaktična poravnava ni resnična poravnava sonca s središčem galaksije, ampak le navidezna, če gledamo s premikajoče se Zemlje. To je torej astrologija in ne astronomija. To navidezno lego Sonca, ki prečka ravnino galaksije, pravzaprav doživimo dvakrat na leto – decembra in junija. To se brez posledic dogaja že na milijarde let. Gre samo za astrologijo,  torej za  nesmisel.

Omenja se tudi skrivnosten planet z imenom Nibiru, ki naj bi to leto trčil v zemljo. Pa asteroid, velik kot Teksas. Koliko možnosti je za kaj takega?

Za planet Nibiru ni čisto nobenih dokazov, to si je izmislil nekdo s preveč bujno domišljijo, ki ne pozna astronomije. V bližini zemlje tudi ni asteroidov v velikosti Teksasa. Obstaja nekaj asteroidov v asteroidnem pasu med Marsom in Jupitrom, ki so tako veliki, v bližini Zemlje pa ni nobenega. Obstajajo pa manjši asteroidi, ki imajo takšno orbito, da lahko od časa do časa padejo na Zemljo. Zato jih Nasa in Evropska vesoljska agencija aktivno iščeta. Naša naloga je, da  izsledimo komete in asteroide v bližini Zemlje in predvidimo njihovo pot za več sto let. Za zdaj nobeden izmed objektov, ki jih poznamo, ne pomeni grožnje za nas.

Morda apokalipsa sploh ne bo prišla iz vesolja. Smo sicer prva vrsta na Zemlji, ki bi se v primeru nevarnosti trka asteroida lahko izognila izumrtju. Kateri pa so znanstveno sprejemljive hipoteze o koncu Zemlje? 

Torej, omenila sva objekte v bližini zemlje, ki predstavljajo potencialno grožnjo. Vendar pa je možnost, da bi zelo velik objekt padel na zemljo, izredno majhna. Prav tako smo že odkrili večino večjih takšnih objektov in nobeden ne predstavlja grožnje, zaradi tega nas v bližnji prihodnosti glede tega ne sme skrbeti.  Sonce se bo seveda povečajo, ko se bo približalo koncu svojega življenja, vendar pa je to milijarde let v prihodnosti. Mislim, da bi nas v resnici morala skrbeti katastrofa, ki bi jo lahko povzročili ljudje, na primer onesnaženje, globalno segrevanje, bolezen, ki je ni mogoče nadzorovati. Moramo torej paziti kaj počnemo in kako ravnamo z našim planetom.


Frekvenca X

692 epizod


Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.

Apokalipsa. Gosta Don Yeomens (NASA) in Lorenzo Ditommaso

12.01.2012


Foto: James Vaughan (Flickr)

Leto 2012 je bilo na slabem glasu, še preden se je začelo. Vzrok, da je obdano s kančkom kataklizmičnega pridiha, je domnevna prerokba majevskih astronomov, ki naj bi za leto 2012 napovedali konec sveta. Izkaže pa se, da Maji konca sveta niti niso napovedali.

Naj je ta prerokba resnična ali ne, poraja vprašanje o tem, na kakšen način bi se svet res lahko končal? Znanstveniki imajo na svojem hipotetičnem apokaliptičnem seznamu nekaj prav spektakularnih scenarijev, ki bi povzročili popolno uničenje našega planeta ali celo vesolja.

Gosta Frekvence X nista pretirano zaskrbljena. Znanstvenik pri ameriški vesoljski agenciji NASA Don Yeomans je dejal, da je apokalipsa iz vesolja malo verjetna,  Lorenzo Ditommaso z Univerze Concordia v Kanadi pa je poudaril, da je razmišljanje o apokalipsi iz vesolja celo najstniški pogled na svet. Za morebitni konec sveta ali Zemlje bi bili kvečjemu odgovorni sami. 

Profesor DiTommaso, vstopili smo v razvpito leto 2012, okrog katerega so spleteni številni miti o koncu sveta. Nam lahko razložite, kako je sestavljen majevski koledar, kaj moramo vedeti, da bi razumeli letnico 2012?

Mislim, da večina ljudi pozna napoved o koncu sveta za leto 2012, ki je bolj znana kot majevska apokalipsa. Ta se je pojavila pred približno 15 leti s prvim prevodom koledarja starodavnih Majev. Mišljeno je bilo, da ta koledar kaže na neko točko v bližnji prihodnosti, predvidoma decembra leta 2012, ki označuje konec zelo dolgega cikla, ki obsega milijon osemsto dvaintrideset tisoč dni oziroma pet tisoč sto šestindvajset let. V 80-tih in 90-tih so nekateri ta majevski koledar zlorabili in ga spremenili v apokaliptični scenarij, po katerem naj bi majevska civilizacija predvidela apokaliptični konec sveta, ki naj bi se zgodil 21. decembra letos. Vendar pa majevske apokalipse nič ne podpira, kot sta v knjigi »2012 in konec sveta« razložila latinskoameriška strokovnjaka Matthew Restall in Amara Solari. Med drugim sta dokazala, da ni mogoče govoriti o združeni majevski civilizaciji in da je napovedani datum iz majevskega koledarja v najboljšem primeru nenatančen. Najpomembnejše pa je, da Maji niso poznali apokaliptičnega pogleda na svet, vsaj ne do prihoda evropskih kolonizatorjev.

Ali leto 2012 po Majevskem koledarju zares predstavlja konec in če, kakšen konec? Ali si koledar razlagamo napačno?

Da, tako je. Mislim, da Maji niso napovedali apokaliptičnega konca. To je nerazumevanje namena njihovega koledarja in prav tako ni jasnih dokazov, da bi koledar kazal na nek konec. Ni dvoma o tem, da so v majevskem koledarju cikli, vendar pa ni omembe nekega zagotovega konca, kot ga razumemo v zahodnjaškem apokalipticizmu.

Študirali ste mnoge apokaliptične scenarije v različnih časih in kulturah. Eden izmed scenarijev napovedije poravnavo planetov v našem sončnem sistemu, ki bi vplivala na Zemljo. Je to še eden izmed številnih mitov? 

Da, to je mit, ki pa ima starodavne korenine v moderni preobleki astrologije. Ni nič kaj več, kot to – ideja, da imata položaj ter gibanje planetov in zvezd vpliv na ljudi in dogajanje na zemlji. Predpostavlja naravno silo, ki ni bila dokazana in na nas deluje na neviden način. Majevski koledar dovoljuje številne interpretacije, vključno z apokaliptičnim scenarijem, dovoljuje pa tudi interpretacijo po kateri bomo vstopili v novo obdobje ali kaj drugega. To ni nič novega ampak samo astrologija v moderni preobleki.

Kateri drugi scenariji so še omembne vredni. So sploh potrebni resne znanstvene obravnave, ali gre bolj za znanstveno fantastiko, celo religijo?

 To je vsekakor znanstvena-fantastika. Religija postane tedaj, ko se na to prilepijo nadnaravni vidiki. Na to lahko gledamo na številne načine. Kolikor vem in nisem znanstvenik, ležimo na robu galaksije, ki je ena izmed milijard galaksij 14,5 milijard svetlobnih let velikega vesolja. Misel, da smo na neki posebni osi galaktične ali celo vesoljne poravnave se mi zato zdi malo otročja. To ni znanost in noben znanstvenik ne bi smel o tem resno razmišljati. Je pa kulturološko in to je pomembno, saj je dejstvo da toliko časa vpliva na veliko število ljudi. Je kulturološko pomembno, ne pa znanstveno pomembno.

Ne glede na kraj bivanja bi se marsikdo na Zemlji strinjal, da smo v odbobju svetovne krize, tako ekonomske kot okoljske. Morda celo blizu konca? Najbrž pa je koncept apokalipse star toliko kot človeštvo. Kakšna je družbena vloga oziroma funkcija apokalipse? Jo ima?

Odkrito rečeno, mislim, da nobena napoved ni pravilna in majevski koledar se 21. decembra sploh ne konča, ampak se preprosto začne nov cikel, podobno kot pri našem koledarju, ki se konča z 31. decembrom in začne s 1. januarjem.

Nekateri pravijo, da se bodo to leto poravnali vsi planeti v našem sončnem sistemu in da bo to vplivalo na naš planet. Koliko resnice je v tem?

Prvič: decembra ne bo nobene planetarne poravnave in četudi bi bila, ne bi bilo za Zemljo nobenih posledic. Edina objekta, ki lahko gravitacijsko vplivata na naš planet, sta Luna in veliko večje Sonce. Sonce in Luna torej lahko povzročata plimo, drugi planeti pa so veliko preveč oddaljeni, da bi imeli kakršen koli vpliv na nas.

Drugi pa verjamejo, da nas čaka t. i. galaktična poravnava našega sončnega sistema. To je priložnost tudi za znanstveno vprašanje. Kaj se dogaja z našo galaksijo, kam gre in kaj se ji bo resnično zgodilo − nekoč.

Torej, naše sonce je samo ena izmed sto ali dvesto milijard zvezd v naši galaksiji  − Rimski cesti. Sonce in vse druge zvezde pa krožijo okoli središča galaksije in polni krog naredijo vsakih 15 do 50 milijonov let. T. i. galaktična poravnava ni resnična poravnava sonca s središčem galaksije, ampak le navidezna, če gledamo s premikajoče se Zemlje. To je torej astrologija in ne astronomija. To navidezno lego Sonca, ki prečka ravnino galaksije, pravzaprav doživimo dvakrat na leto – decembra in junija. To se brez posledic dogaja že na milijarde let. Gre samo za astrologijo,  torej za  nesmisel.

Omenja se tudi skrivnosten planet z imenom Nibiru, ki naj bi to leto trčil v zemljo. Pa asteroid, velik kot Teksas. Koliko možnosti je za kaj takega?

Za planet Nibiru ni čisto nobenih dokazov, to si je izmislil nekdo s preveč bujno domišljijo, ki ne pozna astronomije. V bližini zemlje tudi ni asteroidov v velikosti Teksasa. Obstaja nekaj asteroidov v asteroidnem pasu med Marsom in Jupitrom, ki so tako veliki, v bližini Zemlje pa ni nobenega. Obstajajo pa manjši asteroidi, ki imajo takšno orbito, da lahko od časa do časa padejo na Zemljo. Zato jih Nasa in Evropska vesoljska agencija aktivno iščeta. Naša naloga je, da  izsledimo komete in asteroide v bližini Zemlje in predvidimo njihovo pot za več sto let. Za zdaj nobeden izmed objektov, ki jih poznamo, ne pomeni grožnje za nas.

Morda apokalipsa sploh ne bo prišla iz vesolja. Smo sicer prva vrsta na Zemlji, ki bi se v primeru nevarnosti trka asteroida lahko izognila izumrtju. Kateri pa so znanstveno sprejemljive hipoteze o koncu Zemlje? 

Torej, omenila sva objekte v bližini zemlje, ki predstavljajo potencialno grožnjo. Vendar pa je možnost, da bi zelo velik objekt padel na zemljo, izredno majhna. Prav tako smo že odkrili večino večjih takšnih objektov in nobeden ne predstavlja grožnje, zaradi tega nas v bližnji prihodnosti glede tega ne sme skrbeti.  Sonce se bo seveda povečajo, ko se bo približalo koncu svojega življenja, vendar pa je to milijarde let v prihodnosti. Mislim, da bi nas v resnici morala skrbeti katastrofa, ki bi jo lahko povzročili ljudje, na primer onesnaženje, globalno segrevanje, bolezen, ki je ni mogoče nadzorovati. Moramo torej paziti kaj počnemo in kako ravnamo z našim planetom.


04.01.2024

Nismo še videli, česa vsega je zmožno Sonce

Veter, nevihte, kresovi … Vsega tega ne poznamo samo na Zemlji in v njeni atmosferi, ampak tudi na Soncu. In tokrat bomo v Frekvenci X kot sonde opazovali njegovo celotno površje ter ugotavljali, kaj tamkajšnji pojavi pomenijo za življenje na Zemlji.


28.12.2023

Znansopotnika: Marina Dermastia in Tom Turk

V zadnji letošnji Frekvenci X gostimo dva znanstvenika, profesorja, komunikatorja znanosti, strokovna in tudi življenjska sopotnika, ki sta z biologijo in tudi med seboj povezana že več kot 40 let.


14.12.2023

Thomas Dietterich: Pionir strojnega učenja, ki obožuje flamenko

Thomas Dietterich je zaslužni profesor na javni univerzi v Oregonu in pionir strojnega učenja, ki na tem področju raziskuje že od leta 1977. Od nekdaj ga je zanimalo - kako se znanstveniki učijo o svetu? In v kontekstu računalnikov je to vprašanje strojnega učenja. Torej, kako se računalniki učijo o svetu?


06.12.2023

Sindrom prevaranta kot konstrukt sodobne družbe

Impostor syndrome v slovenščini najpogosteje imenujemo sindrom prevaranta, pojavlja se tudi poimenovanje sindrom vsiljivca. Gre za psihološki konstrukt, katerega značilnost so občutki dvomov o svoji lastni sposobnosti, kompetentnosti in inteligentnosti, čeprav objektivni dosežki kažejo nasprotno. Kakšni so znaki in občutki ob tem sindromu, kako je povezan s perfekcionizmom, kaj menijo psihologi in psihiatri, v kolikšni meri gre za konstrukt novodobne družbe kapitalizma in vplivnežev.


30.11.2023

Znanost v novembru: od občanske znanosti do projekta ERC

Mesec je naokoli in znova v zadnji novembrski epizodi Frekvence X zbiramo in izberemo nekaj najodmevnejših znanstvenih raziskav preteklega meseca. Tokrat se še posebej posvečamo prvemu nacionalnemu dnevu občanske znanosti, katere ambasadorka je dr. Zarja Muršič, povzamemo pa tudi nov pridobljeni projekt ERC, ki ga je tokrat dobil dr. Lev Vidmar z ljubljanske fakultete za matematiko in fiziko in Inštituta Jožef Stefan.


23.11.2023

Čemu tak pomp zaradi vodika?

Vodik je najmanjša, najlažja in najbolj razširjena molekula v vesolju. A v naravi ga samega po sebi skoraj ne najdemo, pridobiti ga je treba iz vode ali fosilnih goriv, kot so plin, premog in nafta. Potem ko se že lep čas uporablja za raketno gorivo, ga zdaj spodbujajo tudi kot čisto in varno alternativo nafti in plinu za ogrevanje in prevoz. Vodik je zadnja leta postal vroča politična tema, vlade po svetu, pa tudi Evropska unija, zanj namenjajo milijarde, toda ali je ves ta hrup res upravičen? Je res najboljša podnebna rešitev?


16.11.2023

Posnetek celotne okrogle mize Frekvence X: Kaj pa če se zmotijo znanstveniki?

Zgodovina znanosti je polna takšnih in drugačnih zmot, ki pa niso nujno slabe, temveč predstavljajo osnovo znanstvene metode in evolucijo znanosti. Tako so med okroglo mizo o zmotah v znanosti, ki je potekala na Inštitutu Jožef Stefan, izpostavili sodelujoči znanstveniki. Ob tem so poudarili, da je znanost še vedno nekaj najboljšega, kar imamo in k čemur se zatečemo, ko je kriza.


16.11.2023

Kaj pa če se zmotijo znanstveniki?

Zgodovina znanosti je polna takšnih in drugačnih zmot, ki pa niso nujno slabe, temveč predstavljajo osnovo znanstvene metode in evolucijo znanosti. Tako so med okroglo mizo o zmotah v znanosti, ki je potekala na Inštitutu Jožef Stefan, izpostavili sodelujoči znanstveniki. Ob tem so poudarili, da je znanost še vedno nekaj najboljšega, kar imamo in k čemur se zatečemo, ko je kriza.


09.11.2023

"Vse snovi so strupi; nobene ni, ki ne bi bila strup. Le odmerek loči strup od zdravila."

Tako je že v 16. stoletju dejal švicarski alkimist in zdravnik Paracelsus in z njegovo mislijo se v tokratni Frekvenci podajamo po poti strupov.


30.10.2023

Prah - od zlata v hišnem prahu do iskalcev kozmičnega prahu na strehah

Dvignimo malo prahu ... okoli prahu! Ste ta teden že obrisali prah in posesali? Morda bi morali … Zagotovo pa boste, ko vam na uho zaide najnovejša Frekvenca X, ki skupaj z geologom Klemnom Teranom spoznava hišni in cestni prah ter njune skrb vzbujajoče plati. V dneh, ko se sliši svetopisemski stavek 'Prah si in v prah se povrneš', pa bomo tudi na lovu za kozmičnim prahom.


26.10.2023

Znanost v oktobru: Od bisfenola A do misije na asteroid

Pregledi meseca so nazaj. Tokrat pregledujemo najopaznejša znanstvena odkritja oktobra. Nobelove nagrade smo že obdelali, v današnji oddaji se bomo posvetili Zoisovim nagradam, ki so nekakšne slovenske Nobelove nagrade. Gostimo Zoisovo nagrajenko za posebne dosežke na področju farmacevtske kemije in toksikologije dr. Lucijo Peterlin Mašič. S kolegi raziskuje nadomestke bisfenola A, spojine, ki jo uporabljajo za pridobitev plastike, BPA pa je problematičen, ker je motilec endokrinega sistema. Slišite lahko tudi nekaj drugih novic iz sveta znanosti.


19.10.2023

Vinska mušica - drobna junakinja, ki tlakuje pot genetiki

Postavite na mizo skledo sadja in v hipu bodo tam. Vzamejo se tako rekoč iz nič – majhne, rjave, z velikanskimi očmi. Te drobne in za mnoge tako moteče vinske mušice, ki jih je največ prav jeseni, imajo neverjetno znanstveno pot, podpisujejo se pod kar šest Nobelovih nagrad.


12.10.2023

Na misiji k Jupitrovim štirim karizmatičnim družicam

Jupiter je daleč največji planet v sončnem sistemu – več kot dvakrat večji od vseh drugih planetov skupaj! Kljub neznansko lepim umetelnim progam in lisam vladajo tam sila neprijazno okolje, ledeno mrzle temperature in pošastno sevanje. In zakaj nas ta tako neprijazen svet potem tako zanima? Zakaj k njegovim štirim družicam, Galilejevim lunam, pošiljamo novo evropsko sondo? Odgovor je preprost – voda in skrito življenje. Če bi bila naša Zemlja frnikola, bi bil Jupiter velik kot košarkarska žoga. K njemu se je aprila podala tudi evropska sonda Juice.


05.10.2023

Nobelove nagrade 2023: o mRNK cepivih, atosekundah in kvantnih pikah

Raziskave elektronov v atomih in molekulah, ki se odvijajo na nepredstavljivo kratkih časovnih skalah, znanstvena dognanja v ozadju mRNK cepiv, ki so pomembno zaznamovala pandemijo koronavirusa, in pa kvantne pike, polprevodniške nanostrukture, ki se jih uporablja na več različnih tehnoloških področjih. To so presežki, za katere bodo letos v Stockholmu med drugim podelili Nobelove nagrade. Kaj natanko so odkrili izpostavljeni znanstveniki, kako se te raziskave kažejo v praksi in kakšne so njihove življenjske zgodbe, analiziramo v Frekvenci X, ki si tokrat podaja roke z znanstveno redakcijo Prvega programa Radia Slovenija.


28.09.2023

Josef Ressel: Od vijaka do junaka

Josef Ressel je bil morda eden zadnjih res širokih mislecev. Po osnovni izobrazbi gozdar, je pomemben pečat pustil na zelo različnih področjih. Tehnike in inovacij se je loteval na način Leonarda Da Vincija. Najbolj je znan po izumu ladijskega vijaka, pomembna je njegova vloga pri pogozdovanju Krasa, bil je hidrotehnični strokovnjak. V prvem obdobju industrijske revolucije se je ukvarjal z novimi materiali in tehnologijami, zlasti pa ga je pritegnilo raziskovanje možnosti tehnoloških izboljšav v prometu in energetiki. Med zanimivejše ideje lahko štejemo tudi brezsmradno stranišče in lokomobil. Deloval je na Dolenjskem, na Krasu, v Trstu in Ljubljani, kjer je umrl leta 1857. Josef Ressel je bil češko-nemških korenin, v Ljubljani ima svojo cesto in spomenik, v Šentjerneju so mu posvetili metuljček in penino, načrtujejo tudi Resslov most. Kakšna je njegova zapuščina?


21.09.2023

Jožef Stefan: Eden največjih fizikov svojega časa

Kdo je bil Jožef Stefan? Čeprav se nam zdi, da ga vsi po malem poznamo, saj je po njem poimenovan največji znanstveni inštitut v Sloveniji, pa o njem v resnici vemo zelo malo. Znano je, da je bil otrok revnih in nepismenih staršev, s svojo nadarjenostjo in osredotočenostjo pa je kmalu dokazal, da je velik učenjak, postal je tudi eden vodilnih znanstvenikov v avstrijskem cesarstvu. Fizika je bila njegovo življenje - dobesedno, veliko dni je prespal kar na inštitutu, ki ga je vodil, ker je bil tako zelo predan delu. Poročil se je šele pri 56 letih in v sreči v dvoje je užival le kakšno leto, saj je kmalu po poroki umrl zaradi možganske kapi. Kdo je bil torej ta veliki fizik, edini znanstvenik slovenskega rodu, po katerem je poimenovan tudi fizikalni Stefan-Boltzmannov zakon?


14.09.2023

Alma Sodnik: Ženska, ki je stremela k iskanju čiste resnice

Njeno življenje ni bilo lahko. Izgubila je edinega otroka, podpirala v vojni poškodovanega moža in kariero gradila v moškem akademskem svetu ter v času najostrejše stalinizacije.


07.09.2023

Milan Vidmar: pionirski elektrotehnik, šahovski velemojster in legendarni profesor

Ogrevanje pred novo sezono Frekvence X začenjamo z zavojem v preteklost, k znanstvenikom, ki so se rodili ali delovali na slovenskih tleh in so splošni javnosti manj znani. Kot prvemu se bomo posvetili profesorju Milanu Vidmarju, ki je zaznamoval razvoj slovenske elektrotehnike in prva leta ljubljanske Univerze. O profesorju Vidmarju kot pionirskem elektrotehniku, vrhunskemu šahovskemu velemojstru in velikem borcu, ki je vplival na družbeni in gospodarski razvoj slovenskega ozemlja v svojem času, se je Jan Grilc pogovarjali s tremi gosti, ki jim je profesor Vidmar vsakemu po svoje zaznamoval življenjsko pot. Kdo je bil torej človek, ki je odločilno vplival na razvoj Univerze v zgodnjih letih, spoznal Nikolo Teslo in odigral legendarne partije z največjimi velemojstri šaha v svojem času? Gosti: - prof. dr. Rafael Cajhen, predavatelj, mentor in raziskovalec na Fakulteti za elektrotehniko - prof. dr. Maks Babuder, dolgoletni direktor Elektrotehniškega inštituta Milan Vidmar - prof. dr. Ivan Bratko, Fakulteta za računalništvo in informatiko, šahovski mojstrski kandidat


29.06.2023

Bolni - a le na dopustu?

Delaš, se trudiš, da boš pred dopustom storil vse, kar moraš, končno odideš iz pisarne, ugasneš luč, odzdraviš kolegom in v glavi snuješ načrte za dopust. Pakiraš, se voziš na morje, potem pa kar naenkrat bolečine v mišicah, smrkanje, morda celo vročina. Znano? Marsikomu verjetno res. Preddopustniška Frekvenca X se torej odpravlja na teren tako imenovane bolezni prostočasja. Zakaj se zgodi, da pogosto zbolimo ravno takrat, ko naj bi se imeli fino. Torej - na dopustu.


22.06.2023

Namakanje

Predzadnja Frekvenca X v letošnji sezoni se tik pred poletno vročino poglablja v namakalne sisteme. Prav ti so bili osnova, na kateri so med drugim zrasle antične civilizacije, od Kitajske do Egipta, hkrati pa so tudi danes marsikje osnova kmetijstva. V Grčiji, Italiji in Španiji na primer namakajo skoraj polovico kmetijskih površin, Slovenija pa le en odstotek. Kakšen je razlog, kako je z vodo in še marsikaj zanimivega, je o namakalnih sistemih izvedela Maja Ratej.


Stran 3 od 35
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov