Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Vlak kot letalo!? dr. Hiroshi Ikuto, fizik z univerze v Nagoyi

03.02.2012


Na Japonskem razvijajo super hitre vlake Maglev, ki lahko dosežejo hitrost večjo od 500 km/h.

“Hitri vlaki, ki delujejo s pomočjo magnetne levitacije, so skoraj kot letala, z eno veliko prednostjo: postajo bodo lahko imeli sredi velikih mest, zato bo pot realno še hitrejša,” pravi strokovnjak za superprevodnike dr. Hiroshi Ikuta.  

Superprevodniki so materiali, ki magnetno polje povsem izrinejo iz svoje notranjosti. Uporabni so tudi v medicini, računalništvu in prometu. Obstajajo celo prototipi avtomobilov, ki izkoriščajo magnetne prednosti superprevodnikov.

Vlak, ki vozi 581 km/h

Najbolj odmeven je razvoj super hitrih vlakov, ki lebdijo na močnem magnetnem polju, ki ga ustvarijo superprevodni magneti v tračnici, za pogon pa se uporabljajo linearni motorji, pri katerih se magnetno polje giblje neposredno pred vlakom.

Odbojna sila dvigne vlak nad tračnice, s pomočjo moči in polaritete elektromagnetov v tračnici pa je mogoče vlak poganjati tudi v vzdolžni smeri.

“Pri sistemu Maglev so na vlaku tuljave sestavljene iz  niza superprevodnikov, prek katerih lahko teče zelo visok tok. Ustvarja se magnetno polje, ki je sorazmerno s količino toka,” razlaga strokovnjak za superprevodnike, prof. dr. Hiroshi Ikuta.

Poskusne vožnje z magnetnim vlakom potekajo v pokrajini Yamanachi, kjer je zgrajene 50 kilometrov levitacijske proge.

Trenutni rekord v hitrosti japonskega levitacijskega vlaka je 581 km/h, torej bo 400-kilometrska pot med Nagoyo in Tokiem z Maglevim trajala zgolj 40 minut, od Tokia do Osake pa 1 uro. “Maglev vlaki so skoraj tako hitri kot letala, z eno veliko prednostjo: postaje bo mogoče imeti sredi velikih mest, zato bo potovanje realno še hitrejše,” pravi prof. Ikuta.

Kitajci ga že imajo

Linimo Express vozi v okolici Nagoye. Foto: Flickr

Vlak kot letalo? Sliši se naravnost odlično! Nekaj komercialnih različic levitacijskih vlakov sicer že deluje, najbolj znan je hitri vlak v Shanghaiju, ki že od leta 2004 povezuje letališče in središče mesta. Kitajski Maglev vlak lahko doseže hitrost 430 km/h.

Vlake, ki delujejo s pomočjo magnetne levitacije-iz prvih treh črk obeh besed je sestavljeno tudi poimenovanje Maglev, preizkušajo tudi v Združenih državah Amerike in v Nemčiji, vendar za zdaj resni projekti za vzpostavitev hitrih komercialnih linij ne obstajajo.

Večja je verjetnost, da se bodo v naslednjih letih kot del mestnega prometa vzpostavile poskusne in promocijske linije Maglev vlakov, vendar seveda v omejeni hitrosti. Takšni progi že obstajata v Južni Koreji in na Japonskem, vendar urbani Maglev razvije le dobrih 100 km/h hitrosti.

Tako imenovani Linimo ekspres vozi na območju Nagoye, človek pa med vožnjo sploh nima občutka, da pravzaprav lebdi v zraku …

@Val202 z našim pendolinotom ni nič narobe – maksimalna hitrost je preko 200km/h… narobe je z našimi progami, ki tega ne dopuščajo

— Hans Klobasa (@HansKlobasa) February 2, 2012

O hitrih vlakih na Japonskem in po svetu tudi v prispevku na blogu Luke Hvalca.


Frekvenca X

683 epizod


Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.

Vlak kot letalo!? dr. Hiroshi Ikuto, fizik z univerze v Nagoyi

03.02.2012


Na Japonskem razvijajo super hitre vlake Maglev, ki lahko dosežejo hitrost večjo od 500 km/h.

“Hitri vlaki, ki delujejo s pomočjo magnetne levitacije, so skoraj kot letala, z eno veliko prednostjo: postajo bodo lahko imeli sredi velikih mest, zato bo pot realno še hitrejša,” pravi strokovnjak za superprevodnike dr. Hiroshi Ikuta.  

Superprevodniki so materiali, ki magnetno polje povsem izrinejo iz svoje notranjosti. Uporabni so tudi v medicini, računalništvu in prometu. Obstajajo celo prototipi avtomobilov, ki izkoriščajo magnetne prednosti superprevodnikov.

Vlak, ki vozi 581 km/h

Najbolj odmeven je razvoj super hitrih vlakov, ki lebdijo na močnem magnetnem polju, ki ga ustvarijo superprevodni magneti v tračnici, za pogon pa se uporabljajo linearni motorji, pri katerih se magnetno polje giblje neposredno pred vlakom.

Odbojna sila dvigne vlak nad tračnice, s pomočjo moči in polaritete elektromagnetov v tračnici pa je mogoče vlak poganjati tudi v vzdolžni smeri.

“Pri sistemu Maglev so na vlaku tuljave sestavljene iz  niza superprevodnikov, prek katerih lahko teče zelo visok tok. Ustvarja se magnetno polje, ki je sorazmerno s količino toka,” razlaga strokovnjak za superprevodnike, prof. dr. Hiroshi Ikuta.

Poskusne vožnje z magnetnim vlakom potekajo v pokrajini Yamanachi, kjer je zgrajene 50 kilometrov levitacijske proge.

Trenutni rekord v hitrosti japonskega levitacijskega vlaka je 581 km/h, torej bo 400-kilometrska pot med Nagoyo in Tokiem z Maglevim trajala zgolj 40 minut, od Tokia do Osake pa 1 uro. “Maglev vlaki so skoraj tako hitri kot letala, z eno veliko prednostjo: postaje bo mogoče imeti sredi velikih mest, zato bo potovanje realno še hitrejše,” pravi prof. Ikuta.

Kitajci ga že imajo

Linimo Express vozi v okolici Nagoye. Foto: Flickr

Vlak kot letalo? Sliši se naravnost odlično! Nekaj komercialnih različic levitacijskih vlakov sicer že deluje, najbolj znan je hitri vlak v Shanghaiju, ki že od leta 2004 povezuje letališče in središče mesta. Kitajski Maglev vlak lahko doseže hitrost 430 km/h.

Vlake, ki delujejo s pomočjo magnetne levitacije-iz prvih treh črk obeh besed je sestavljeno tudi poimenovanje Maglev, preizkušajo tudi v Združenih državah Amerike in v Nemčiji, vendar za zdaj resni projekti za vzpostavitev hitrih komercialnih linij ne obstajajo.

Večja je verjetnost, da se bodo v naslednjih letih kot del mestnega prometa vzpostavile poskusne in promocijske linije Maglev vlakov, vendar seveda v omejeni hitrosti. Takšni progi že obstajata v Južni Koreji in na Japonskem, vendar urbani Maglev razvije le dobrih 100 km/h hitrosti.

Tako imenovani Linimo ekspres vozi na območju Nagoye, človek pa med vožnjo sploh nima občutka, da pravzaprav lebdi v zraku …

@Val202 z našim pendolinotom ni nič narobe – maksimalna hitrost je preko 200km/h… narobe je z našimi progami, ki tega ne dopuščajo

— Hans Klobasa (@HansKlobasa) February 2, 2012

O hitrih vlakih na Japonskem in po svetu tudi v prispevku na blogu Luke Hvalca.


03.06.2010

Genska terapija: gost prof. Borut Štrukelj

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


27.05.2010

Novi materiali: gost prof. Uiciro Mizutani

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


20.05.2010

Slovenci nominirani za prestižno nagrado iz sintezne biologije

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


13.05.2010

Vakuum, gost prof. Simon Saunders

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


06.05.2010

Dewesoft - trboveljsko podjetje, kjer so pred desetimi leti začeli razvijati programsko opremo za najzahtevnejše tehnične meritve

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


29.04.2010

Supervulkani, gost prof. Stephen Self

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


22.04.2010

Frekvenca X: prof. dr. Anton Mavretič sodi med znanstvenike, ki so se v svetu uveljavili na področju astro fizike, predvsem elektronskih inštrumentov za merjenje vesoljskih parametrov. . .

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


15.04.2010

Ali je svobodna volja iluzija? Gost prof. Marcel Brass

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


08.04.2010

BIODIVERZITETA - kaj razumemo pod biodiverzitetno krizo, v čem narava v Sloveniji izstopa in kako raznoliki so živalski glasovi

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


01.04.2010

Astrofiziki so ugotovili, da je imelo vesolje svoj začetek, pa bo doživelo tudi svoj konec? Kako in kdaj se bo torej končalo vesolje?

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


25.03.2010

Iz kašnih globin vesolja prihajajo skrivnostni radijski valovi - Kaj pomeni odkritje super masivnih supernov - Sta dan in noč ob enakonočju res enako dolga

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


18.03.2010

Mikrobi, gost prof. Mike Wilson

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


11.03.2010

Frekvenca X - Radijski laboratorij na valovih znanosti: Viri energije na Zemlji in iskanje alternativ

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


04.03.2010

Fuzija in "garažna" sonca: gost prof. Tomaž Gyegjek

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


25.02.2010

Frekvenca X

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


18.02.2010

Frekvenca X

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


11.02.2010

O raketoplanu Endeavour, ki je na Mednarodno vesoljsko postajo ponesel "sobo z razgledom", projektu "Življenje z zvezdo" in ukinitvi programa Constellation, ki je predvideval vrnitev Američanov na Luno do leta 2020

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


04.02.2010

Epigenetika: gostja prof. dr. Eva Jablonka

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


28.01.2010

Vesolje in mi, kot ga je v okviru projekta Znanje žanje predstavila dr. Andreja Gomboc s fakultete za matematiko in fiziko v Ljubljani

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


21.01.2010

Kaj je čas? Od kod je prišel, zakaj teče in zakaj je videti, da gre samo v eno smer? Zakaj ne teče tudi nazaj, v preteklost? Odgovarja italijanski fizik in kozmolog dr. Carlo Rovell

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


Stran 32 od 35
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov