Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Epsko popotovanje človeštva po planetu - prof. Paul Mellars iz Univerze Cambridge

10.05.2012


Danes, z izjemo Antarktike, na vseh zemeljskih celinah mrgoli na milijone ljudi in tako rekoč vsaka točka na planetu nam je zlahka dosegljiva. Tako lahko denimo z letalom pripotujete iz New Yorka do Tokia že v slabih 14. urah.

A seveda ni bilo vedno tako. Znanstveni dokazi danes kažejo, da ima človeštvo svojo zibko v Afriki, kjer se je v obdobju pred okrog 200.000 do 160.000 leti razvil moderen človek, ki je svet šele moral osvojiti.

Ta prvi osvajalski pohod človeštva naj bi se začel pred okrog 100.000 do 50.000 leti, ko so se ljudje nenadoma drzno podali na največjo človeško odisejo, ki je trajala kar nekaj deset tisoč let in v kateri so ljudje poselili skoraj vse kotičke sveta, od pragozdov Južne Amerike, do sibirske tundre in Avstralskih kamnitih puščav.

Zakaj so se moderni ljudje v nekem trenutku, potem ko so na desettisoče let mirno živeli nekje na jugovzhodu Afrike, nenadoma podali na potovanje po planetu? Po kateri poti so šli, kdaj so dospeli do posameznih celin in ali so se tam srečali z drugimi človeškimi vrstami, kot so neandertalci?

Vsa ta vprašanja že dolgo begajo znanstvenike in po več desetletjih raziskav, pričkanj in nasprotujočih si teorij v zadnjih letih končno kaže, da novi arheološki in genetski dokazi končno izrisujejo jasnejšo sliko človeške evolucije in poselitve planeta.

Potem, ko se je pred približno 200.000 leti nekje v vzhodni Afriki pojavil moderni človek, vse kaže, da se je dolga desettisočletja potikal samo po bližnji okolici. Fosilni ostanki kosti v današnjem Izraelu namigujejo, da so majhne skupine ljudi pred okrog 100.000 leti prvič stopile z afriške celine na Bližnji vzhod, vendar se tam niso trajno naselile.

Preteklo je še nekaj deset tisočletij, preden so se ljudje res odpravili na pot okrog sveta. Večji del raziskovalcev danes verjame, da so ljudje pred približno 60.000 leti prečkali Hormuško ožino in potem ob obalah Arabskega polotoka odpešačili v Indijo ter nato prek jugovzhodne Azije in Indonezijskega otočja pred okrog 50.000 leti prispeli v Avstralijo.

Za svojo prvo, 12.000 klilometrov dolgo odisejo po planetu so torej potrebovali kakšnih 10.000 let, zato znanstveniki tej predvideni poti pravijo tudi teorija indijske obalne avtoceste, ki jo strastno zagovarja predvsem arheolog Paul Mellars z Univerze Cambridge. Druga skupina ljudi se je iz svojih novih arabskih bivališč pred 45.000 leti napotila severno in prispela v Evropo, kjer naj bi se iz oči v oči srečala z neandertalci, ki so tam prebivali že dolgo časa.

Zadnja celina, ki so jo ljudje naskočili, je bil Amerika. Raziskovalci menijo, da so pred 14.000 leti tisti, ki so poselili Sibirijo, končno zbrali pogum in prečkali današnje Beringovo morje, ki je bilo v tistem času verjetno zaradi ledene dobe poledenelo, in tako prispeli v Severno Ameriko.

Ni pa še povsem razjasnjeno, ali so prvi osvajalci Amerike ta kontinent osvojili z prečkanjem Kanade ali pa so s primitivnimi čolni pluli vzdolž obale. Naj so prišli peš ali po morju – jasno je, da so pred okrog 10.000 leti prišli vse do konice Južne Amerike.

Zelo kontroverzna hipoteza celo pravi, da so prvi Američani prišli iz Evrope s čolni. Ob tem bi se lahko Krištof Kolumb požrl od zavisti, saj bi ga s tem prehiteli za celih 15.000 let. A vsi raziskovalci se ne strinjajo s teorijo indijske obalne avtoceste in so prepričani, da so se ljudje iz Afrike podali že pred 74.000 leti in da so namesto hitre in lahkotne poti ob indijski obali ubrali zahtevnejšo pot po notranjosti azijske celine.

Medtem, ko se raziskovalci prepirajo, kdaj točno in po kateri poti so se ljudje prvič odpravili iz rodne Afrike, pa njihovo domišljijo in um buri tudi vprašanje, kaj je v naših prednikih sploh sprožilo ta popotniški nemir. Nekateri verjamejo, da se je pred okrog 50.000 leti zgodila prva tehnološka revolucija, saj so v tistem času naši predniki začeli uporabljati naprednejša orodje in orožje, obenem pa se je pojavila tudi umetnost.

To tehnološko revolucijo naj bi po mnenju nekaterih genetikov sprožile genetske spremembe, ki so izboljšale intelektualne sposobnosti tedanjega človeka. Karkoli je že sprožilo prvo selitev človeštva, pa so na svojih poteh srečevali tudi druge človečnjake.

Znanstvenike je dolgo zanimalo, kaj se je ob teh srečanjih dogajalo in genetske raziskave v zadnjih letih zelo presenetljivo kažejo, da so se moderni ljudje mogoče mešali z drugimi vrstami, predvsem v Evropi z neandertalci in v Aziji z novo odkrito vrsto človečnjakov, imenovanih denisovani.

Če pomislimo na vse to, se današnje udobno letalsko potovanje iz Tokia v New York v primerjavi s prvo človeško odisejo zdi zelo kratko in dolgočasno.

INTERVJU: Sir Paul Mellars, profesor prazgodovine ter človeške evolucije na Oddelku za Arheologijo Univerze Cambridge.

Človeška evolucija in poselitev planeta sodita med najzanimivejše in najbolj polemične teme v znanosti. Ste si danes znanstveniki edini, da moderni ljudje izvirajo iz Afrike? Kakšne dokaze imamo za to?

Dandanes vsi sprejemajo, da moderni človek izvira iz Afrike. Na to kažeta dve vrsti dokazov. Prvič: prve lobanje, značilne za modernega človeka, stare od 190.000 do 150.000 let, so bile najdene v Afriki. Drugi dokaz temelji na raziskavah genetskega materiala. Raziskave DNK so pokazale, da je pri Afričanih veliko več genetske raznovrstnosti kot drugod po svetu. To si lahko razložimo le tako, da so se afriške populacije evolucijsko razvijale dlje kot ljudje na preostalih celinah.

Kaj pa je povzročilo, da so se moderni ljudje iz Afrike, v kateri so živeli na deset tisoče let, pred približno 50.000 leti nenadoma odpravili na pot po planetu?

To je eno najzanimivejših vprašanj človeške evolucije. Mislim, da je odgovor precej jasen. Arheološki dokazi kažejo, da so se pred 70.000 do 100.000 leti pri ljudeh pojavili novi izumi, predvsem v Južni Afriki. Na primer prvo oblikovano orodje iz kosti, prvi okraski oziroma prve sledi umetnosti, prvi loki in puščice. S temi so si lahko ljudje pridobili več hrane, predvsem ob obali. Zato so imeli več otrok in njihovo število se je povečalo. Torej je v tem obdobju, pred 70.000 do 80.000 leti, Afrika postala prenaseljena. To je prisililo ljudi, do se začeli seliti drugam. Najlaže je bilo iti čez Rdeče morje na Arabski polotok. Ko je tam postalo pretesno, so se morali spet premakniti in najlaže je bilo iti naprej ob obali, kjer je tudi največ hrane. Tako so najbrž prispeli vse do Avstralije.

Zdi se neverjetno, da so naši predniki pred več deset tisoč leti prišli celo na Avstralijo in otoke v Tihem oceanu. Kako jim je uspelo prečkati tako velike razdalje na morju in kako so sploh vedeli, da nekje sredi morja leži kopno?

Da, to je zelo kontroverzno vprašanje. Težko je dati preprost odgovor. Ampak, kot ste rekli, vemo, da so to zmogli. V Avstralijo so prišli pred vsaj 45.000 leti in da so pripotovali iz jugovzhodne Azije, so morali prečkati vsaj 60 km morja. Kako točno so to storili, je eno največjih vprašanj v naši stroki. Seveda ni mogoče videti kopnega, ki je 60 km stran, vendar je možno, da so ljudje videli dim iz gozdnega požara in sklepali, da je na drugi strani morja kopno. Druga možnost je, da so tja prišli po naključju, da jih je recimo odplaknil kakšen cunami.

Kaj je po vašem sploh gnalo ljudi, da so poselili vsak košček planeta, da so prečkali Sibirijo in Beringovo morje ter pripluli v Ameriko? Je bil to pogumen pustolovski duh ali kaj drugega?

Prepričan sem, da je ljudi v to, da so poselili ves planet, prisilila prenaseljenost oziroma povečevanje populacije. Ko jih je bilo na nekem kraju preveč, so morali hrano iskati drugje, tudi v negostoljubnih okoljih. Vendar pa mislim, da je bilo tudi nekaj pustolovskega duha. Iz zgodovine vemo, da so predvsem mladi moški zelo pustolovski.

Zadnja leta se vse bolj uveljavlja teorija, da so se naši predniki na svoji poti po planetu srečevali z drugimi človečnjaki, kot so neandertalci, in imeli z njimi celo potomce. Je res, da danes v sebi nosimo genetske sledi neandertalcev in drugih sorodnih vrst?

To je zelo polemično. Vem, da obstaja slaven znanstveni članek izpred leta dni, v katerem so preučili DNK neandertalcev in ga primerjali z DNK sodobnih ljudi. Pri tem so pri Evropejcih našli genske zapise, ki jih pri Afričanih ni. Ker vsi Evropejci izvirajo iz Afrike, se nam zastavlja vprašanje, od kod so dobili te zapise, in predlagano je bilo, da so jih dobili od neandertalcev, ki so živeli v Evropi, ko so se ljudje tam naselili. Vendar je to zelo zapletena študija in možne so tudi drugačne razlage. Drugi dokazi kažejo, da takega mešanja ni bilo, in tudi sam v to ne verjamem.


Frekvenca X

692 epizod


Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.

Epsko popotovanje človeštva po planetu - prof. Paul Mellars iz Univerze Cambridge

10.05.2012


Danes, z izjemo Antarktike, na vseh zemeljskih celinah mrgoli na milijone ljudi in tako rekoč vsaka točka na planetu nam je zlahka dosegljiva. Tako lahko denimo z letalom pripotujete iz New Yorka do Tokia že v slabih 14. urah.

A seveda ni bilo vedno tako. Znanstveni dokazi danes kažejo, da ima človeštvo svojo zibko v Afriki, kjer se je v obdobju pred okrog 200.000 do 160.000 leti razvil moderen človek, ki je svet šele moral osvojiti.

Ta prvi osvajalski pohod človeštva naj bi se začel pred okrog 100.000 do 50.000 leti, ko so se ljudje nenadoma drzno podali na največjo človeško odisejo, ki je trajala kar nekaj deset tisoč let in v kateri so ljudje poselili skoraj vse kotičke sveta, od pragozdov Južne Amerike, do sibirske tundre in Avstralskih kamnitih puščav.

Zakaj so se moderni ljudje v nekem trenutku, potem ko so na desettisoče let mirno živeli nekje na jugovzhodu Afrike, nenadoma podali na potovanje po planetu? Po kateri poti so šli, kdaj so dospeli do posameznih celin in ali so se tam srečali z drugimi človeškimi vrstami, kot so neandertalci?

Vsa ta vprašanja že dolgo begajo znanstvenike in po več desetletjih raziskav, pričkanj in nasprotujočih si teorij v zadnjih letih končno kaže, da novi arheološki in genetski dokazi končno izrisujejo jasnejšo sliko človeške evolucije in poselitve planeta.

Potem, ko se je pred približno 200.000 leti nekje v vzhodni Afriki pojavil moderni človek, vse kaže, da se je dolga desettisočletja potikal samo po bližnji okolici. Fosilni ostanki kosti v današnjem Izraelu namigujejo, da so majhne skupine ljudi pred okrog 100.000 leti prvič stopile z afriške celine na Bližnji vzhod, vendar se tam niso trajno naselile.

Preteklo je še nekaj deset tisočletij, preden so se ljudje res odpravili na pot okrog sveta. Večji del raziskovalcev danes verjame, da so ljudje pred približno 60.000 leti prečkali Hormuško ožino in potem ob obalah Arabskega polotoka odpešačili v Indijo ter nato prek jugovzhodne Azije in Indonezijskega otočja pred okrog 50.000 leti prispeli v Avstralijo.

Za svojo prvo, 12.000 klilometrov dolgo odisejo po planetu so torej potrebovali kakšnih 10.000 let, zato znanstveniki tej predvideni poti pravijo tudi teorija indijske obalne avtoceste, ki jo strastno zagovarja predvsem arheolog Paul Mellars z Univerze Cambridge. Druga skupina ljudi se je iz svojih novih arabskih bivališč pred 45.000 leti napotila severno in prispela v Evropo, kjer naj bi se iz oči v oči srečala z neandertalci, ki so tam prebivali že dolgo časa.

Zadnja celina, ki so jo ljudje naskočili, je bil Amerika. Raziskovalci menijo, da so pred 14.000 leti tisti, ki so poselili Sibirijo, končno zbrali pogum in prečkali današnje Beringovo morje, ki je bilo v tistem času verjetno zaradi ledene dobe poledenelo, in tako prispeli v Severno Ameriko.

Ni pa še povsem razjasnjeno, ali so prvi osvajalci Amerike ta kontinent osvojili z prečkanjem Kanade ali pa so s primitivnimi čolni pluli vzdolž obale. Naj so prišli peš ali po morju – jasno je, da so pred okrog 10.000 leti prišli vse do konice Južne Amerike.

Zelo kontroverzna hipoteza celo pravi, da so prvi Američani prišli iz Evrope s čolni. Ob tem bi se lahko Krištof Kolumb požrl od zavisti, saj bi ga s tem prehiteli za celih 15.000 let. A vsi raziskovalci se ne strinjajo s teorijo indijske obalne avtoceste in so prepričani, da so se ljudje iz Afrike podali že pred 74.000 leti in da so namesto hitre in lahkotne poti ob indijski obali ubrali zahtevnejšo pot po notranjosti azijske celine.

Medtem, ko se raziskovalci prepirajo, kdaj točno in po kateri poti so se ljudje prvič odpravili iz rodne Afrike, pa njihovo domišljijo in um buri tudi vprašanje, kaj je v naših prednikih sploh sprožilo ta popotniški nemir. Nekateri verjamejo, da se je pred okrog 50.000 leti zgodila prva tehnološka revolucija, saj so v tistem času naši predniki začeli uporabljati naprednejša orodje in orožje, obenem pa se je pojavila tudi umetnost.

To tehnološko revolucijo naj bi po mnenju nekaterih genetikov sprožile genetske spremembe, ki so izboljšale intelektualne sposobnosti tedanjega človeka. Karkoli je že sprožilo prvo selitev človeštva, pa so na svojih poteh srečevali tudi druge človečnjake.

Znanstvenike je dolgo zanimalo, kaj se je ob teh srečanjih dogajalo in genetske raziskave v zadnjih letih zelo presenetljivo kažejo, da so se moderni ljudje mogoče mešali z drugimi vrstami, predvsem v Evropi z neandertalci in v Aziji z novo odkrito vrsto človečnjakov, imenovanih denisovani.

Če pomislimo na vse to, se današnje udobno letalsko potovanje iz Tokia v New York v primerjavi s prvo človeško odisejo zdi zelo kratko in dolgočasno.

INTERVJU: Sir Paul Mellars, profesor prazgodovine ter človeške evolucije na Oddelku za Arheologijo Univerze Cambridge.

Človeška evolucija in poselitev planeta sodita med najzanimivejše in najbolj polemične teme v znanosti. Ste si danes znanstveniki edini, da moderni ljudje izvirajo iz Afrike? Kakšne dokaze imamo za to?

Dandanes vsi sprejemajo, da moderni človek izvira iz Afrike. Na to kažeta dve vrsti dokazov. Prvič: prve lobanje, značilne za modernega človeka, stare od 190.000 do 150.000 let, so bile najdene v Afriki. Drugi dokaz temelji na raziskavah genetskega materiala. Raziskave DNK so pokazale, da je pri Afričanih veliko več genetske raznovrstnosti kot drugod po svetu. To si lahko razložimo le tako, da so se afriške populacije evolucijsko razvijale dlje kot ljudje na preostalih celinah.

Kaj pa je povzročilo, da so se moderni ljudje iz Afrike, v kateri so živeli na deset tisoče let, pred približno 50.000 leti nenadoma odpravili na pot po planetu?

To je eno najzanimivejših vprašanj človeške evolucije. Mislim, da je odgovor precej jasen. Arheološki dokazi kažejo, da so se pred 70.000 do 100.000 leti pri ljudeh pojavili novi izumi, predvsem v Južni Afriki. Na primer prvo oblikovano orodje iz kosti, prvi okraski oziroma prve sledi umetnosti, prvi loki in puščice. S temi so si lahko ljudje pridobili več hrane, predvsem ob obali. Zato so imeli več otrok in njihovo število se je povečalo. Torej je v tem obdobju, pred 70.000 do 80.000 leti, Afrika postala prenaseljena. To je prisililo ljudi, do se začeli seliti drugam. Najlaže je bilo iti čez Rdeče morje na Arabski polotok. Ko je tam postalo pretesno, so se morali spet premakniti in najlaže je bilo iti naprej ob obali, kjer je tudi največ hrane. Tako so najbrž prispeli vse do Avstralije.

Zdi se neverjetno, da so naši predniki pred več deset tisoč leti prišli celo na Avstralijo in otoke v Tihem oceanu. Kako jim je uspelo prečkati tako velike razdalje na morju in kako so sploh vedeli, da nekje sredi morja leži kopno?

Da, to je zelo kontroverzno vprašanje. Težko je dati preprost odgovor. Ampak, kot ste rekli, vemo, da so to zmogli. V Avstralijo so prišli pred vsaj 45.000 leti in da so pripotovali iz jugovzhodne Azije, so morali prečkati vsaj 60 km morja. Kako točno so to storili, je eno največjih vprašanj v naši stroki. Seveda ni mogoče videti kopnega, ki je 60 km stran, vendar je možno, da so ljudje videli dim iz gozdnega požara in sklepali, da je na drugi strani morja kopno. Druga možnost je, da so tja prišli po naključju, da jih je recimo odplaknil kakšen cunami.

Kaj je po vašem sploh gnalo ljudi, da so poselili vsak košček planeta, da so prečkali Sibirijo in Beringovo morje ter pripluli v Ameriko? Je bil to pogumen pustolovski duh ali kaj drugega?

Prepričan sem, da je ljudi v to, da so poselili ves planet, prisilila prenaseljenost oziroma povečevanje populacije. Ko jih je bilo na nekem kraju preveč, so morali hrano iskati drugje, tudi v negostoljubnih okoljih. Vendar pa mislim, da je bilo tudi nekaj pustolovskega duha. Iz zgodovine vemo, da so predvsem mladi moški zelo pustolovski.

Zadnja leta se vse bolj uveljavlja teorija, da so se naši predniki na svoji poti po planetu srečevali z drugimi človečnjaki, kot so neandertalci, in imeli z njimi celo potomce. Je res, da danes v sebi nosimo genetske sledi neandertalcev in drugih sorodnih vrst?

To je zelo polemično. Vem, da obstaja slaven znanstveni članek izpred leta dni, v katerem so preučili DNK neandertalcev in ga primerjali z DNK sodobnih ljudi. Pri tem so pri Evropejcih našli genske zapise, ki jih pri Afričanih ni. Ker vsi Evropejci izvirajo iz Afrike, se nam zastavlja vprašanje, od kod so dobili te zapise, in predlagano je bilo, da so jih dobili od neandertalcev, ki so živeli v Evropi, ko so se ljudje tam naselili. Vendar je to zelo zapletena študija in možne so tudi drugačne razlage. Drugi dokazi kažejo, da takega mešanja ni bilo, in tudi sam v to ne verjamem.


15.06.2023

Ko popusti jez

Po siloviti eksploziji in porušitvi jezu Nova Kahovka, ki je v južni Ukrajini na reki Dneper zadrževal 19 kubičnih kilometrov ali za skoraj pet Tržaških zalivov vode, so obsežni deli pokrajine še vedno poplavljeni, več deset tisoč ljudi pa razseljenih. V tokratni Frekvenci X pri strokovnjakih za visoke vodne pregrade preverjamo, kako zahteven gradbeni podvig so jezovi in katere porušitve jezov so odmevale v zgodovini. Posvetimo pa se tudi nekaterim največjim orjakom med jezovi na svetu.


08.06.2023

Ko se izštekamo ...

Uživanje na glasbenih koncertih ima svoje čare, občutka avtentične interakcije ne more nadomestiti nobena tehnologija. Živi glasbeni performansi nas močno pritegnejo, tako pri nastopajočih kot pri publiki sprožijo posebne občutke. Kaj se takrat dogaja v naših možganih, kako na nas vpliva učinek množice, kakšni muzikološki momenti nas prepričajo in zakaj je ubiranje “izštekanih” poti tako privlačno.


01.06.2023

Znanost v maju: O otroku treh staršev, frontotemporalni demenci in Znanosti na cesti

V prvi junijski Frekvenci X se oziramo v maj, ko je odmevalo rojstvo otroka, ki nosi DNK treh oseb. Pri dveh pomembnih svetovnih študijah so sodelovali tudi slovenski znanstveniki – v prvi o proteinu FUS, ki je eden od ključnih dejavnikov za nastanek frontotemporalne demence, v drugi pa o tem, da lahko ženske prekinejo hormonsko terapijo pri zdravljenju raka dojk z namenom zanositve in po porodu spet nadaljujejo z njo. Spoznamo tudi aktualnega mentorja leta, gostujoča urednica in gostja pa je tokrat dr. Saša Novak, komunikatorica znanosti 2022 in gonilno srce projekta Znanost na cesti, ki že deset let povezuje javnost z znanostjo.


25.05.2023

Pogovoriti se moramo o ChatGPT-ju (celotna okrogla miza)

Celoten posnetek okrogle mize na Filozofski fakulteti v Ljubljani v organizaciji Znanosti na cesti in Frekvence X.


25.05.2023

Pogovoriti se moramo o ChatGPT-ju

Povzetek okrogle mize na Filozofski fakulteti v Ljubljani v organizaciji Znanosti na cesti in Frekvence X. ChatGPT je kot jezikovni model že osvojil jezikovne bravure človeškega sporazumevanja in prebral nesluteno količino vsega, kar se skriva na svetovnem spletu, a strokovnjake vse bolj bega, simptom česa je brbotanje umetne inteligence v globinah. Ne gre le za vprašanja, katere poklice in dejavnosti vse bo umetna inteligenca v prihodnosti nadomestila, nadgradila, olajšala ali izpodrinila ter kako nam bo v pomoč na skoraj vseh področjih, pač pa za negotovost, česa vsega bo še sposobna, a se nam o tem danes še sanja ne. Kako bo zakoličila prihodnost in kako se bomo v novih okoliščinah znašli mi, ljudje? Kaj bo z vrednotami modrosti, učenja in intelektualnega napredka, v kakšno valuto se bo prelevilo znanje in kako se bo na to pripravil izobraževalni sistem?


11.05.2023

Evropo so nekoč poseljevali temnopolti in modrooki ljudje

Ste vedeli, da so lahko geni zelo zgovoren vodnik po davni zgodovini? No, vsaj postali so, zdaj, ko jih zmoremo neznansko hitro in učinkovito odčitavati. V samo nekaj letih so raziskovalci na tem področju prečesali 20 000 pradavnih genomov in odkrili marsikaj presenetljivega o naši davni preteklosti.


04.05.2023

Po poteh mrtvih in o zgodovini žensk v tranzicijskih obdobjih

Vloga mrtvih v življenju posameznikov v sodobni družbi in Povojne tranzicije v perspektivi spola – primer severovzhodnega jadranskega prostora sta dve raziskovalni temi, ki so ju izbrali pri prestižnem projektu Evropskega raziskovalnega sveta ERC. Omenjena glavna evropska organizacija s financiranjem pomaga vrhunskim znanstvenikom pri raziskovanju določene teme, ki v znanstvenem svetu še ni bila obravnavana. Za svojo originalnost sta bili nagrajeni profesorica Mirjam Mencej z oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo in profesorica Marta Verginella z oddelka za zgodovino, obe delujeta na ljubljanski filozofski fakulteti. Govorita o tem, kakšen raziskovalni zagon jima je dal projekt, kaj pravzaprav raziskujeta in kako težko je pridobiti financiranje projekta ERC.


20.04.2023

Kmetijstvo prihodnosti, 3. del: Robotski sesalniki gnoja, molzni roboti in prihodnost natisnjenih zrezkov

V tretjem delu serije Kmetijstvo prihodnosti se prepričamo, da krave in roboti zelo dobro sobivajo in sodelujejo. V moderni živinoreji je raba robotskih sesalnikov gnoja in molznih robotov zelo napredovala, živali se bolje počutijo, manjši pa je tudi okoljski vpliv. Glede živinoreje ostaja odprtih več vprašanj: kako močno v resnici reja živali obremenjuje okolje, kaj bi lahko dosegli s spremembo prehranjevalnih navad in ali prihodnost prinaša umetno meso? Ob koncu tudi izdelamo zrezek s 3D-tiskanjem.


13.04.2023

Kmetijstvo prihodnosti, 2. del: Rastlinjaki pod nadzorom umetne inteligence in podzemni vrtovi

V drugem delu serije Kmetijstvo prihodnosti se sprašujemo, kako se spreminjajo načini pridelovanja zelenjave. Sprehodimo se po enem najmodernejših rastlinjakov v Sloveniji, kjer rast desettisočev glav solat nadzoruje umetna inteligenca in kjer so pogoji za rast natančno določeni. Razmišljamo o tem, kje je smiselno postavljati rastlinjake in kako moramo spreminjati bolj klasične postopke talne rasti, hkrati pa ugotavljamo, ali so urbane vertikalne farme le modna muha ali tehnologija prihodnosti. Poskusimo pa tudi vesoljski paradižnik.


06.04.2023

Kmetijstvo prihodnosti, 1. del: Oživljena prst in fižol, pripravljen na podnebne spremembe

Začenjamo z novo serijo, ki smo jo poimenovali kar Kmetijstvo prihodnosti. Na področju pridelave hrane nas čaka mnogo izzivov - hitra rast svetovnega prebivalstva pomeni vse večje potrebe po hrani, hkrati pa podnebne spremembe in z njimi povezani vremenski ekstremi vse bolj otežujejo pridelavo.


30.03.2023

Marec v znanosti: Izmuzljiva umetna inteligenca, izplen konference o vodi in streznitveni poskusi

V marčevskem znanstvenem pregledu je v središču naše pozornosti tema, ki v negotovost postavlja številne znanstvenike. Tehnologije umetne inteligence presenečajo s svojimi zmogljivostmi. Program ChatGPT je zmožen na podlagi uporabnikovega vprašanja ali trditve avtomatsko generirati smiseln odgovor. Znanje, ki si ga je program nabral prek strojnega učenja, pretvarja v preproste odgovore, daljše tekste, eseje ali celo povzetke znanstvenih tekstov. Preverimo tudi izplen konference o vodi, ki so jo po dolgem času organizirali Združeni narodi. Spoznamo prejemnike nekaterih nagrad, ki so jih v znanosti podelili v prvem pomladnem mesecu, in rezultate, ki jih je pokazala nova analiza odpadnih voda pri nas. Na tujem pogledujemo k japonskim znanstvenikom in odkritju na asteroidu Ryugu in preverjamo, kako lahko streznimo pijane miši.


23.03.2023

Če se kaj ne spremeni, se bomo odselili

Že vrsto let smo priča spreminjanju središč mest, ki se predvsem kaže v načrtnem spreminjanju prebivalstva središč iz nižjega v višje sloje. To se načrtno dogaja v Ljubljani, temu pa se ne morejo izogniti niti obalna mesta. Tam gre predvsem za prilagajanje ponudbe izključno turistom ali pa celo, da se stanovanja v historičnih delih mest prodajajo tako imenovanim vikendašem, kar pomeni, da je poleti predvsem na obalnih predelih velika obremenitev, pozimi pa so to mesta duhov. Eno takšnih primerov je mesto Piran - na vseprisotnost turistične gentrifikacije so nas opozorili dijaki gimnazije z italijanskim učnim jezikom Antonia Seme v Portorožu, zato se je Frekvenca X tokrat odpravila na terensko debato na Obalo.


16.03.2023

Možgani in preklinjanje: Sto kosmatih nevronov!

V sodelovanju z oddajo Možgani na dlani raziskujemo zakaj in kako kletvice nastanejo, kaj se dogaja v možganih, kakšna je moč preklinjanja, zakaj je lahko tudi koristno, pa tudi kdaj so kletvice posledica bolezenskega stanja.


16.03.2023

Pi***!! Tako se (ne) govori!! Možgani in preklinjanje

Hitro se "prilepijo" na naše možgane in že kot otrokom nam dajo vedeti, da preklinjanje res ni lepo! Psovke, zmerljivke in kletvice vseh vrst imajo močno vlogo v družbi, lahko izražajo različna emotivna stanja in seveda lahko globoko ranijo in prizadanejo. Nam lahko kletvice tudi pomagajo? Kakšen je njihov analgetski učinek, zakaj nosijo v sebi takšno moč in kaj se z možgani dogaja takrat, ko preklinjamo, ne da bi želeli? V posluh ponujamo prav posebno epizodo oddaje Možgani na dlani, ki sta jo ob Tednu možganov pripravila Luka Hvalc (Val202) in Mojca Delač (Prvi). Frekvenca X in Možgani na dlani družno o besedah, ki niso samo odraz dandanašnje družbe. Je bilo v Trubarjevih časih kaj drugače? Preverimo!


09.03.2023

Bolj kot gliv se moramo bati sebe

Globalno segrevanje povzroči, da človeka pred mikroorganizmi ne ščiti več telesna temperatura. To izkoristijo glive iz rodu cordyceps. Človeka okužijo, nad njim prevzamejo nadzor in ga spremenijo v krvoločnega zombija, ki okužbo širi z grizenjem.


02.03.2023

Februar v znanosti: Analize podatkov teleskopa James Webb, razburljivi baloni in severni sij v Franciji

Februar je na znanstvenem področju prinesel kar nekaj novih prebojev in zanimivih znanstvenih tem. V pregledu najkrajšega meseca se v Frekvenci X sprašujemo o prvih znanstvenih dognanjih, do katerih smo prišli po pol leta opazovanja vesolja z vesoljskim teleskopom James Webb, o povečani aktivnosti Sonca, nepričakovano javno izpostavljenih vremenskih balonih in rekordno majhnem obsegu antarktičnega ledu. Ob pregledu ostalih novic pa se sprašujemo tudi, kako je možno, da so polarni sij lahko februarja opazovali tudi v Franciji?


23.02.2023

Kakšne bi bile pri nas posledice rušilnega potresa?

Najbrž ga ni, ki ga ne bi posnetki iz popotresne Turčije pustili brezbrižnega, še bolj tesnobno nam je najbrž ob misli, skozi kaj morajo preživeli po potresu zdaj, ko so cele regije praktično v razsulu. Ko narava pokaže svojo moč, se šele zavemo, kako šibki smo. Temu sledi vprašanje, ali smo res storili vse, da se pred najhujšimi posledicami zavarujemo? V Turčiji je odgovor jasen: ne. In enak bi bil, če bi si podobno vprašanje zastavili v Sloveniji. Kaj pomeni, da te strese magnituda 7,8 in kaj bi rušilen potres povzročil pri nas? Kako strogi so potresni standardi za potresno projektiranje pri nas in v Evropi?


09.02.2023

Ob prazniku kulture: Znanost se je rodila v verzih

V znamenju kulturnega praznika raziskujemo, če lahko med poezijo in znanostjo narišemo vzporednice. Na prvi pogled se zdi, da ne. Poezija govori o občutkih, znanost pa so trdna dejstva. A vendar skupaj, z ramo ob rami, delujeta vse od antike pa do danes, ko računalniško generirane pesmi piše gospa umetna inteligenca. Kako se je preplet obeh ved spreminjal skozi čas, kaj so bile teme, ki jih je poezija o znanosti in z znanostjo najpogosteje tematizirala?


04.02.2023

Zvok ima svojo moč, 4. del

Kaj skupnega imajo nemški filozof in radijski mislec Walter Benjamin ter hrvaška scenaristka Pavlica Bajsić Brazzoduro in njena hči?


02.02.2023

Vzrok za Alzheimerjevo bolezen sto let po odkritju še vedno uganka

Znanstveniki že desetletja neuspešno iščejo zdravilo zoper Alzheimerjevo bolezen. Vse do januarja letos, ko so odobrili prvo zdravilo, ki - sodeč po kliničnih študijah - upočasni napredovanje te bolezni. Kako deluje novo zdravilo, ki bi morda lahko prineslo drobno za spopadanje s to boleznijo, in zakaj pravi vzrok Alzheimerjeve bolezni po vseh letih raziskav še vedno ni znan?


Stran 4 od 35
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov