Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Epsko popotovanje človeštva po planetu - prof. Paul Mellars iz Univerze Cambridge

10.05.2012


Danes, z izjemo Antarktike, na vseh zemeljskih celinah mrgoli na milijone ljudi in tako rekoč vsaka točka na planetu nam je zlahka dosegljiva. Tako lahko denimo z letalom pripotujete iz New Yorka do Tokia že v slabih 14. urah.

A seveda ni bilo vedno tako. Znanstveni dokazi danes kažejo, da ima človeštvo svojo zibko v Afriki, kjer se je v obdobju pred okrog 200.000 do 160.000 leti razvil moderen človek, ki je svet šele moral osvojiti.

Ta prvi osvajalski pohod človeštva naj bi se začel pred okrog 100.000 do 50.000 leti, ko so se ljudje nenadoma drzno podali na največjo človeško odisejo, ki je trajala kar nekaj deset tisoč let in v kateri so ljudje poselili skoraj vse kotičke sveta, od pragozdov Južne Amerike, do sibirske tundre in Avstralskih kamnitih puščav.

Zakaj so se moderni ljudje v nekem trenutku, potem ko so na desettisoče let mirno živeli nekje na jugovzhodu Afrike, nenadoma podali na potovanje po planetu? Po kateri poti so šli, kdaj so dospeli do posameznih celin in ali so se tam srečali z drugimi človeškimi vrstami, kot so neandertalci?

Vsa ta vprašanja že dolgo begajo znanstvenike in po več desetletjih raziskav, pričkanj in nasprotujočih si teorij v zadnjih letih končno kaže, da novi arheološki in genetski dokazi končno izrisujejo jasnejšo sliko človeške evolucije in poselitve planeta.

Potem, ko se je pred približno 200.000 leti nekje v vzhodni Afriki pojavil moderni človek, vse kaže, da se je dolga desettisočletja potikal samo po bližnji okolici. Fosilni ostanki kosti v današnjem Izraelu namigujejo, da so majhne skupine ljudi pred okrog 100.000 leti prvič stopile z afriške celine na Bližnji vzhod, vendar se tam niso trajno naselile.

Preteklo je še nekaj deset tisočletij, preden so se ljudje res odpravili na pot okrog sveta. Večji del raziskovalcev danes verjame, da so ljudje pred približno 60.000 leti prečkali Hormuško ožino in potem ob obalah Arabskega polotoka odpešačili v Indijo ter nato prek jugovzhodne Azije in Indonezijskega otočja pred okrog 50.000 leti prispeli v Avstralijo.

Za svojo prvo, 12.000 klilometrov dolgo odisejo po planetu so torej potrebovali kakšnih 10.000 let, zato znanstveniki tej predvideni poti pravijo tudi teorija indijske obalne avtoceste, ki jo strastno zagovarja predvsem arheolog Paul Mellars z Univerze Cambridge. Druga skupina ljudi se je iz svojih novih arabskih bivališč pred 45.000 leti napotila severno in prispela v Evropo, kjer naj bi se iz oči v oči srečala z neandertalci, ki so tam prebivali že dolgo časa.

Zadnja celina, ki so jo ljudje naskočili, je bil Amerika. Raziskovalci menijo, da so pred 14.000 leti tisti, ki so poselili Sibirijo, končno zbrali pogum in prečkali današnje Beringovo morje, ki je bilo v tistem času verjetno zaradi ledene dobe poledenelo, in tako prispeli v Severno Ameriko.

Ni pa še povsem razjasnjeno, ali so prvi osvajalci Amerike ta kontinent osvojili z prečkanjem Kanade ali pa so s primitivnimi čolni pluli vzdolž obale. Naj so prišli peš ali po morju – jasno je, da so pred okrog 10.000 leti prišli vse do konice Južne Amerike.

Zelo kontroverzna hipoteza celo pravi, da so prvi Američani prišli iz Evrope s čolni. Ob tem bi se lahko Krištof Kolumb požrl od zavisti, saj bi ga s tem prehiteli za celih 15.000 let. A vsi raziskovalci se ne strinjajo s teorijo indijske obalne avtoceste in so prepričani, da so se ljudje iz Afrike podali že pred 74.000 leti in da so namesto hitre in lahkotne poti ob indijski obali ubrali zahtevnejšo pot po notranjosti azijske celine.

Medtem, ko se raziskovalci prepirajo, kdaj točno in po kateri poti so se ljudje prvič odpravili iz rodne Afrike, pa njihovo domišljijo in um buri tudi vprašanje, kaj je v naših prednikih sploh sprožilo ta popotniški nemir. Nekateri verjamejo, da se je pred okrog 50.000 leti zgodila prva tehnološka revolucija, saj so v tistem času naši predniki začeli uporabljati naprednejša orodje in orožje, obenem pa se je pojavila tudi umetnost.

To tehnološko revolucijo naj bi po mnenju nekaterih genetikov sprožile genetske spremembe, ki so izboljšale intelektualne sposobnosti tedanjega človeka. Karkoli je že sprožilo prvo selitev človeštva, pa so na svojih poteh srečevali tudi druge človečnjake.

Znanstvenike je dolgo zanimalo, kaj se je ob teh srečanjih dogajalo in genetske raziskave v zadnjih letih zelo presenetljivo kažejo, da so se moderni ljudje mogoče mešali z drugimi vrstami, predvsem v Evropi z neandertalci in v Aziji z novo odkrito vrsto človečnjakov, imenovanih denisovani.

Če pomislimo na vse to, se današnje udobno letalsko potovanje iz Tokia v New York v primerjavi s prvo človeško odisejo zdi zelo kratko in dolgočasno.

INTERVJU: Sir Paul Mellars, profesor prazgodovine ter človeške evolucije na Oddelku za Arheologijo Univerze Cambridge.

Človeška evolucija in poselitev planeta sodita med najzanimivejše in najbolj polemične teme v znanosti. Ste si danes znanstveniki edini, da moderni ljudje izvirajo iz Afrike? Kakšne dokaze imamo za to?

Dandanes vsi sprejemajo, da moderni človek izvira iz Afrike. Na to kažeta dve vrsti dokazov. Prvič: prve lobanje, značilne za modernega človeka, stare od 190.000 do 150.000 let, so bile najdene v Afriki. Drugi dokaz temelji na raziskavah genetskega materiala. Raziskave DNK so pokazale, da je pri Afričanih veliko več genetske raznovrstnosti kot drugod po svetu. To si lahko razložimo le tako, da so se afriške populacije evolucijsko razvijale dlje kot ljudje na preostalih celinah.

Kaj pa je povzročilo, da so se moderni ljudje iz Afrike, v kateri so živeli na deset tisoče let, pred približno 50.000 leti nenadoma odpravili na pot po planetu?

To je eno najzanimivejših vprašanj človeške evolucije. Mislim, da je odgovor precej jasen. Arheološki dokazi kažejo, da so se pred 70.000 do 100.000 leti pri ljudeh pojavili novi izumi, predvsem v Južni Afriki. Na primer prvo oblikovano orodje iz kosti, prvi okraski oziroma prve sledi umetnosti, prvi loki in puščice. S temi so si lahko ljudje pridobili več hrane, predvsem ob obali. Zato so imeli več otrok in njihovo število se je povečalo. Torej je v tem obdobju, pred 70.000 do 80.000 leti, Afrika postala prenaseljena. To je prisililo ljudi, do se začeli seliti drugam. Najlaže je bilo iti čez Rdeče morje na Arabski polotok. Ko je tam postalo pretesno, so se morali spet premakniti in najlaže je bilo iti naprej ob obali, kjer je tudi največ hrane. Tako so najbrž prispeli vse do Avstralije.

Zdi se neverjetno, da so naši predniki pred več deset tisoč leti prišli celo na Avstralijo in otoke v Tihem oceanu. Kako jim je uspelo prečkati tako velike razdalje na morju in kako so sploh vedeli, da nekje sredi morja leži kopno?

Da, to je zelo kontroverzno vprašanje. Težko je dati preprost odgovor. Ampak, kot ste rekli, vemo, da so to zmogli. V Avstralijo so prišli pred vsaj 45.000 leti in da so pripotovali iz jugovzhodne Azije, so morali prečkati vsaj 60 km morja. Kako točno so to storili, je eno največjih vprašanj v naši stroki. Seveda ni mogoče videti kopnega, ki je 60 km stran, vendar je možno, da so ljudje videli dim iz gozdnega požara in sklepali, da je na drugi strani morja kopno. Druga možnost je, da so tja prišli po naključju, da jih je recimo odplaknil kakšen cunami.

Kaj je po vašem sploh gnalo ljudi, da so poselili vsak košček planeta, da so prečkali Sibirijo in Beringovo morje ter pripluli v Ameriko? Je bil to pogumen pustolovski duh ali kaj drugega?

Prepričan sem, da je ljudi v to, da so poselili ves planet, prisilila prenaseljenost oziroma povečevanje populacije. Ko jih je bilo na nekem kraju preveč, so morali hrano iskati drugje, tudi v negostoljubnih okoljih. Vendar pa mislim, da je bilo tudi nekaj pustolovskega duha. Iz zgodovine vemo, da so predvsem mladi moški zelo pustolovski.

Zadnja leta se vse bolj uveljavlja teorija, da so se naši predniki na svoji poti po planetu srečevali z drugimi človečnjaki, kot so neandertalci, in imeli z njimi celo potomce. Je res, da danes v sebi nosimo genetske sledi neandertalcev in drugih sorodnih vrst?

To je zelo polemično. Vem, da obstaja slaven znanstveni članek izpred leta dni, v katerem so preučili DNK neandertalcev in ga primerjali z DNK sodobnih ljudi. Pri tem so pri Evropejcih našli genske zapise, ki jih pri Afričanih ni. Ker vsi Evropejci izvirajo iz Afrike, se nam zastavlja vprašanje, od kod so dobili te zapise, in predlagano je bilo, da so jih dobili od neandertalcev, ki so živeli v Evropi, ko so se ljudje tam naselili. Vendar je to zelo zapletena študija in možne so tudi drugačne razlage. Drugi dokazi kažejo, da takega mešanja ni bilo, in tudi sam v to ne verjamem.


Frekvenca X

692 epizod


Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.

Epsko popotovanje človeštva po planetu - prof. Paul Mellars iz Univerze Cambridge

10.05.2012


Danes, z izjemo Antarktike, na vseh zemeljskih celinah mrgoli na milijone ljudi in tako rekoč vsaka točka na planetu nam je zlahka dosegljiva. Tako lahko denimo z letalom pripotujete iz New Yorka do Tokia že v slabih 14. urah.

A seveda ni bilo vedno tako. Znanstveni dokazi danes kažejo, da ima človeštvo svojo zibko v Afriki, kjer se je v obdobju pred okrog 200.000 do 160.000 leti razvil moderen človek, ki je svet šele moral osvojiti.

Ta prvi osvajalski pohod človeštva naj bi se začel pred okrog 100.000 do 50.000 leti, ko so se ljudje nenadoma drzno podali na največjo človeško odisejo, ki je trajala kar nekaj deset tisoč let in v kateri so ljudje poselili skoraj vse kotičke sveta, od pragozdov Južne Amerike, do sibirske tundre in Avstralskih kamnitih puščav.

Zakaj so se moderni ljudje v nekem trenutku, potem ko so na desettisoče let mirno živeli nekje na jugovzhodu Afrike, nenadoma podali na potovanje po planetu? Po kateri poti so šli, kdaj so dospeli do posameznih celin in ali so se tam srečali z drugimi človeškimi vrstami, kot so neandertalci?

Vsa ta vprašanja že dolgo begajo znanstvenike in po več desetletjih raziskav, pričkanj in nasprotujočih si teorij v zadnjih letih končno kaže, da novi arheološki in genetski dokazi končno izrisujejo jasnejšo sliko človeške evolucije in poselitve planeta.

Potem, ko se je pred približno 200.000 leti nekje v vzhodni Afriki pojavil moderni človek, vse kaže, da se je dolga desettisočletja potikal samo po bližnji okolici. Fosilni ostanki kosti v današnjem Izraelu namigujejo, da so majhne skupine ljudi pred okrog 100.000 leti prvič stopile z afriške celine na Bližnji vzhod, vendar se tam niso trajno naselile.

Preteklo je še nekaj deset tisočletij, preden so se ljudje res odpravili na pot okrog sveta. Večji del raziskovalcev danes verjame, da so ljudje pred približno 60.000 leti prečkali Hormuško ožino in potem ob obalah Arabskega polotoka odpešačili v Indijo ter nato prek jugovzhodne Azije in Indonezijskega otočja pred okrog 50.000 leti prispeli v Avstralijo.

Za svojo prvo, 12.000 klilometrov dolgo odisejo po planetu so torej potrebovali kakšnih 10.000 let, zato znanstveniki tej predvideni poti pravijo tudi teorija indijske obalne avtoceste, ki jo strastno zagovarja predvsem arheolog Paul Mellars z Univerze Cambridge. Druga skupina ljudi se je iz svojih novih arabskih bivališč pred 45.000 leti napotila severno in prispela v Evropo, kjer naj bi se iz oči v oči srečala z neandertalci, ki so tam prebivali že dolgo časa.

Zadnja celina, ki so jo ljudje naskočili, je bil Amerika. Raziskovalci menijo, da so pred 14.000 leti tisti, ki so poselili Sibirijo, končno zbrali pogum in prečkali današnje Beringovo morje, ki je bilo v tistem času verjetno zaradi ledene dobe poledenelo, in tako prispeli v Severno Ameriko.

Ni pa še povsem razjasnjeno, ali so prvi osvajalci Amerike ta kontinent osvojili z prečkanjem Kanade ali pa so s primitivnimi čolni pluli vzdolž obale. Naj so prišli peš ali po morju – jasno je, da so pred okrog 10.000 leti prišli vse do konice Južne Amerike.

Zelo kontroverzna hipoteza celo pravi, da so prvi Američani prišli iz Evrope s čolni. Ob tem bi se lahko Krištof Kolumb požrl od zavisti, saj bi ga s tem prehiteli za celih 15.000 let. A vsi raziskovalci se ne strinjajo s teorijo indijske obalne avtoceste in so prepričani, da so se ljudje iz Afrike podali že pred 74.000 leti in da so namesto hitre in lahkotne poti ob indijski obali ubrali zahtevnejšo pot po notranjosti azijske celine.

Medtem, ko se raziskovalci prepirajo, kdaj točno in po kateri poti so se ljudje prvič odpravili iz rodne Afrike, pa njihovo domišljijo in um buri tudi vprašanje, kaj je v naših prednikih sploh sprožilo ta popotniški nemir. Nekateri verjamejo, da se je pred okrog 50.000 leti zgodila prva tehnološka revolucija, saj so v tistem času naši predniki začeli uporabljati naprednejša orodje in orožje, obenem pa se je pojavila tudi umetnost.

To tehnološko revolucijo naj bi po mnenju nekaterih genetikov sprožile genetske spremembe, ki so izboljšale intelektualne sposobnosti tedanjega človeka. Karkoli je že sprožilo prvo selitev človeštva, pa so na svojih poteh srečevali tudi druge človečnjake.

Znanstvenike je dolgo zanimalo, kaj se je ob teh srečanjih dogajalo in genetske raziskave v zadnjih letih zelo presenetljivo kažejo, da so se moderni ljudje mogoče mešali z drugimi vrstami, predvsem v Evropi z neandertalci in v Aziji z novo odkrito vrsto človečnjakov, imenovanih denisovani.

Če pomislimo na vse to, se današnje udobno letalsko potovanje iz Tokia v New York v primerjavi s prvo človeško odisejo zdi zelo kratko in dolgočasno.

INTERVJU: Sir Paul Mellars, profesor prazgodovine ter človeške evolucije na Oddelku za Arheologijo Univerze Cambridge.

Človeška evolucija in poselitev planeta sodita med najzanimivejše in najbolj polemične teme v znanosti. Ste si danes znanstveniki edini, da moderni ljudje izvirajo iz Afrike? Kakšne dokaze imamo za to?

Dandanes vsi sprejemajo, da moderni človek izvira iz Afrike. Na to kažeta dve vrsti dokazov. Prvič: prve lobanje, značilne za modernega človeka, stare od 190.000 do 150.000 let, so bile najdene v Afriki. Drugi dokaz temelji na raziskavah genetskega materiala. Raziskave DNK so pokazale, da je pri Afričanih veliko več genetske raznovrstnosti kot drugod po svetu. To si lahko razložimo le tako, da so se afriške populacije evolucijsko razvijale dlje kot ljudje na preostalih celinah.

Kaj pa je povzročilo, da so se moderni ljudje iz Afrike, v kateri so živeli na deset tisoče let, pred približno 50.000 leti nenadoma odpravili na pot po planetu?

To je eno najzanimivejših vprašanj človeške evolucije. Mislim, da je odgovor precej jasen. Arheološki dokazi kažejo, da so se pred 70.000 do 100.000 leti pri ljudeh pojavili novi izumi, predvsem v Južni Afriki. Na primer prvo oblikovano orodje iz kosti, prvi okraski oziroma prve sledi umetnosti, prvi loki in puščice. S temi so si lahko ljudje pridobili več hrane, predvsem ob obali. Zato so imeli več otrok in njihovo število se je povečalo. Torej je v tem obdobju, pred 70.000 do 80.000 leti, Afrika postala prenaseljena. To je prisililo ljudi, do se začeli seliti drugam. Najlaže je bilo iti čez Rdeče morje na Arabski polotok. Ko je tam postalo pretesno, so se morali spet premakniti in najlaže je bilo iti naprej ob obali, kjer je tudi največ hrane. Tako so najbrž prispeli vse do Avstralije.

Zdi se neverjetno, da so naši predniki pred več deset tisoč leti prišli celo na Avstralijo in otoke v Tihem oceanu. Kako jim je uspelo prečkati tako velike razdalje na morju in kako so sploh vedeli, da nekje sredi morja leži kopno?

Da, to je zelo kontroverzno vprašanje. Težko je dati preprost odgovor. Ampak, kot ste rekli, vemo, da so to zmogli. V Avstralijo so prišli pred vsaj 45.000 leti in da so pripotovali iz jugovzhodne Azije, so morali prečkati vsaj 60 km morja. Kako točno so to storili, je eno največjih vprašanj v naši stroki. Seveda ni mogoče videti kopnega, ki je 60 km stran, vendar je možno, da so ljudje videli dim iz gozdnega požara in sklepali, da je na drugi strani morja kopno. Druga možnost je, da so tja prišli po naključju, da jih je recimo odplaknil kakšen cunami.

Kaj je po vašem sploh gnalo ljudi, da so poselili vsak košček planeta, da so prečkali Sibirijo in Beringovo morje ter pripluli v Ameriko? Je bil to pogumen pustolovski duh ali kaj drugega?

Prepričan sem, da je ljudi v to, da so poselili ves planet, prisilila prenaseljenost oziroma povečevanje populacije. Ko jih je bilo na nekem kraju preveč, so morali hrano iskati drugje, tudi v negostoljubnih okoljih. Vendar pa mislim, da je bilo tudi nekaj pustolovskega duha. Iz zgodovine vemo, da so predvsem mladi moški zelo pustolovski.

Zadnja leta se vse bolj uveljavlja teorija, da so se naši predniki na svoji poti po planetu srečevali z drugimi človečnjaki, kot so neandertalci, in imeli z njimi celo potomce. Je res, da danes v sebi nosimo genetske sledi neandertalcev in drugih sorodnih vrst?

To je zelo polemično. Vem, da obstaja slaven znanstveni članek izpred leta dni, v katerem so preučili DNK neandertalcev in ga primerjali z DNK sodobnih ljudi. Pri tem so pri Evropejcih našli genske zapise, ki jih pri Afričanih ni. Ker vsi Evropejci izvirajo iz Afrike, se nam zastavlja vprašanje, od kod so dobili te zapise, in predlagano je bilo, da so jih dobili od neandertalcev, ki so živeli v Evropi, ko so se ljudje tam naselili. Vendar je to zelo zapletena študija in možne so tudi drugačne razlage. Drugi dokazi kažejo, da takega mešanja ni bilo, in tudi sam v to ne verjamem.


22.04.2021

Materiali gradijo (I)

Rdeča nit nove serije oddaj Frekvence X so materiali. V prvem delu smo se ob pomoči strokovnjakov z Zavoda za gradbeništvo Slovenije lotili tistih, ki sestavljajo infrastrukturo človeških civilizacij.


15.04.2021

Slovenski izumrli sloni

Fosilni ostanki trobčarjev na slovenskih tleh-


08.04.2021

Napačen rez lahko odreže tudi sposobnost prepoznavanja (ženinega) obraza

Možgani so dih jemajoč organ, v katerega se zaljubiš in v katerega nikoli ne zarežeš brez strahospoštovanja. Odstranjevanje tumorja budnemu pacientu pa je eden najzahtevnejših postopkov v kirurgiji.


01.04.2021

Hrbtenica svetovnega internetnega omrežja leži na dnu oceanov

Kar 99 odstotkov vseh podatkov se prenaša po optičnih vlaknih, ki skoraj nezavarovana ležijo tudi nekaj tisoč metrov pod vodo.


25.03.2021

Na valovih odnosov: V digitalnem svetu nihče ni otok

Na kakšnih preizkušnjah so naši možgani in zakaj smo utrujeni od številnih virtualnih interakcij? Kakšna je vloga umetne inteligence in kje lahko nadgradi človeško?


17.03.2021

Na valovih odnosov: Ekstremne razmere

Kako in zakaj se odzivamo v ekstremnih razmerah? Kakšni mehanizmi se sprožajo v možganih? Kako je s stresom in kaj v odnose prinese adrenalin?


11.03.2021

Na valovih odnosov: Realnost pod maskami

Kako nošnja zaščitnih mask vpliva na odnose med ljudmi, kako so se spremenili naši mehanizmi spoznavanja in prepoznavanja? So se naši možgani privadili mask, se jih bodo tudi odvadili?


04.03.2021

Vznik življenja se ni zgodil samo enkrat, ampak večkrat na več krajih

Prof. Lewis Dartnell, avtor knjige Izvori, astrobiolog in komunikator znanosti o tem, kako je naš planet oblikoval človeško zgodovino.


25.02.2021

Skrivnosti prav posebnih zvezd, ki jim pravimo magnetarji

Nedavno je Nasini misiji Fermi LAT uspelo odkriti izbruh te nevtronske zvezde v bližnji galaksiji.


18.02.2021

Astrofotografija za telebane

Tokratno Frekvenco X bi lahko naslovili Fotografski vodnik po galaksiji ali pa kar Astrofotografija za telebane, prvi del. Skupaj se bomo učili o tem, kako potovati po vesolju kar z domačega balkona ali s strehe. Svoje iznajdljive in predvsem zelo cenovno dostopne astrofotografske rešitve bo z nami delil angleški astrofizik Rory Griffin.


11.02.2021

Zatiskanje oči pred izumiranjem

Kako se spopadati z zanikanjem izgube biotske raznovrstnosti*


04.02.2021

Kvantna prihodnost 3/3: Varne komunikacije in nevaren nadzor

Kvantne tehnologije prinašajo mnoge prednosti, a tudi nova etična vprašanja in potencialne nevarnosti. Zaradi njih bomo morali spremeniti številne družbene podsisteme.


28.01.2021

Kvantna prihodnost 2/3: Teleportacija? Tudi to je mogoče!

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


21.01.2021

Kvantna prihodnost 1/3: Prvi koraki do kvantne premoči

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


14.01.2021

V iskanju superprevodnikov, tehnološkega svetega grala

Kaj so superprevodniki, kaj z njimi zmoremo že danes in kaj si lahko z njihovo izpopolnitvijo obetamo? Kličemo tudi enega od avtorjev študije, ki so jo lani uvrstili med ključne znanstvene preboje leta?


07.01.2021

Skrivnosti pod ledom

Pod ledom se skrivajo skrivnosti, ki govorijo o človeški zgodovini in morda tudi prihodnjih pandemijah. A kako dolgo bodo še zaklenjene v led?


30.12.2020

Znanost v letu 2020: Od koronavirusa, vesolja do okoljskih alarmov

Znanost je v letu 2020 prišla izrazito v ospredje. Tja jo je potisnila pandemija, ki je zahtevala znanstvene odgovore in rešitve za ključni zdravstveni problem tega trenutka. Brez dvoma je koronavirus določal prioritete tudi v znanstvenem raziskovanju in hkrati sprožil nekaj velikih sprememb na tem področju. Pa vendar je bilo pestro tudi dogajanje na drugih znanstvenih področjih. V pregledu znanosti v letu 2020 nam bodo Maja Ratej (Val 202), Aljoša Masten (MMC) in Nina Slaček (Prvi in Ars) poleg osrednjih tem – koronavirusa, vesolja ter podnebno-ekološke krize – v pogovoru nanizali tudi prgišče drugih pomembnih prebojev z različnih znanstvenih področij.


30.12.2020

Fizik Jurij Bajc: Tako močnih potresov po svetu letno ni veliko

Po rušilnem potresu na Hrvaškem smo za nekaj pojasnil prosili fizika dr. Jurija Bajca s Pedagoške fakultete v Ljubljani, ki se ukvarja tudi s področjem potresov. Kot pravi, takšni rušilni potresi s tolikšno magnitudo letno na svetu niso pogosti, zgodi se jih le kakšnih sto, na našem območju pa je bila z njim v zadnjem stoletju primerljiva le peščica potresnih sunkov. Za kakšno sproščeno moč je šlo pri tokratnem tresenju tal južno od Zagreba, je tako številčno zaporedje potresov na Balkanu nekaj izrednega ali prej pričakovanega in kakšne potrese sploh imamo na Balkanu, posledica česa so, bo pojasnil na razumljiv in poljuden način. Foto: Bobo


24.12.2020

Božiček pod znanstvenim povečevalnim steklom

Frekvenca X se na predbožični dan odpravlja na potovanje okoli sveta. Ne sama, ampak z Božičkom, njegovimi škrati in seveda z našimi znanstveniki (če seveda pustimo dvom o Božičku ob strani in se prepustimo domišljiji). Skupaj bomo poskušali razvozlati, kako dobremu možu v rdečo-beli opravi, z dolgo belo brado in brki vsako leto uspe pravočasno obdarovati vse otroke in koliko kalorij Božiček pridobi, če v vsaki hiši poje en piškot. Na tej (dolgi) poti pa se bomo ustavili tudi pri božičnem drevescu in preverili, kakšen je evolucijski namen iglic. Ste pripravljeni odkleniti skrivnosti Božičkove znanosti? Če je odgovor da, potem le prisluhnite tokrat praznični Frekvenci X.


17.12.2020

Zaslepljeni od koronakrize pozabljamo na okoljsko

V letu 2020 je veliko pozornosti na področju znanosti prestregel pohod koronavirusa, a v ozadju se pripravlja veliko hujša in bolj dolgoročna nevarnost – okoljska kriza. Zadnji meseci so nam izstavili nove okoljske opomine: od katastrofalnih požarov, velikih orkanov, do tega, da se morska gladina pospešeno dviguje, ledeni pokrov nad Arktiko pa nezadržno krči. Sogovornika klimatologinja dr. Lučka Kajfež Bogat in biokemik dr. Tom Turk opozarjata, da ni več časa za sprenevedanje in da je treba ključne sistemske odločitve začeti sprejemati zdaj. Kmalu bodo namreč spremembe postale nepovratne. V oddaji bomo prelistali tudi odmevno knjigo Davida Attenborougha Življenje na našem planetu – z njo in istoimenskim dokumentarcem je jeseni glasno opozoril, da se je svet znašel v na moč nezavidljivi situaciji in da bomo morali po boju s koronakrizo pokazati še več solidarnosti v soočanju s krizo, ki pesti okolje.


Stran 9 od 35
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov